Avtor: Robert C. Koehler, Pogoste čudeže, Marec 24, 2021
Ko se izgubljena duša poskuša vrniti na ameriški način, to postane prepogosto. . . to vsi vemo. . . še en množični umor.
V preteklem tednu ali nekaj takšnega sta bila še dva.
»To ne more biti naša nova norma. V naših trgovinah bi se morali počutiti varno. Morali bi se počutiti varno v naših šolah, v naših kinodvoranah in v naših skupnostih. Moramo videti spremembo. "
Ko sem prvič videl ta citat ameriškega kongresnika Joe Neguse, katerega okrožje vključuje Boulder v Koloradu, kraj enega od streljanj, sem sprva napačno prebral zadnji stavek in mislil, o bog, ima prav. Potrebujemo spremembo morja!
In sprememba morja gre za vojno. Vsako množično pobijanje je vojno dejanje. Kot narod smo popolnoma oboroženi in obremenjeni, resnično psihološko obremenjeni: pripravljeni na vojno proti vsem in vsem, tako doma kot v tujini. Letno se milijardam dolarjev našega državnega proračuna preda vojaškim industrijalcem za "obrambo", jedrsko orožje in neskončno vojno. Če k temu prištejemo še stroške 400 milijonov orožij v zasebni lasti, shranjenih v domovih ameriških državljanov. To se imenuje opolnomočenje. Pripravljeni smo na vsako zlo, ki se pokaže. Kaj bi lahko šlo narobe?
Robert Aaron Long, osumljenec aretiran zaradi umora osmih ljudi v več masažnih salonih na območju Atlante - globoko religiozen mladenič, ki ga je preganjala odvisnost od seksa, se je bal, da gre v pekel. Ravnokar so ga pregnali iz hiše njegove družine in je razmišljal o samomoru. Nato se je odločil za boj proti skušnjavi in v lokalni trgovini z orožjem kupil 9 mm pištolo. Istega dne je v nekaj urah odprl ogenj v enem zdravilišču, nato v drugem, nato v drugem. Šest od osmih ubitih ljudi je bilo azijskih žensk.
Je šlo za zločin iz sovraštva, je vprašal sodni sistem? Takšno vprašanje se mi zdi srhljivo - kot da bi bilo jemanje človeškega življenja nekako slabše, če bi imel morilec tudi slab odnos. Veste, rasizem. Razumem. To je poskus, da se dejanja morilca postavijo v nekakšen kontekst, da lahko razumemo, zakaj se je to zgodilo. Težava je v tem, da je tu vpleteno razmišljanje površno.
Rasizem je bil morda del motiva ali ne, toda sila, ki je poganjala dejanja morilca, je bila veliko globlja - in bolj pogosta - od tega. To je bil zločin za razčlovečenje. Človeštvo žrtev je bilo odstranjeno. Naenkrat so bili zgolj simboli zaznane napake, ne glede na to, kar bi lahko bilo, in jih je bilo treba odstraniti, da bi svet postal boljši.
Sliši se znano? Drug izraz za to je vojna. Bistvo vojne je razčlovečenje, seveda pa POTEM to je potrebno.
Ko se ubijanje izvaja v kontekstu vojne, to ni umor. To vedo vsi! Potrebno je. Tisti, ki jih ubijemo v vojni, so sovražniki (ali kolateralna škoda, vendar je za njihovo smrt kriv sovražnik). Nujnost vojne je povezovalni mit o državnosti; izprašuje se le ob robu. V nacionalnem središču se praznuje in pozdravlja:
“. . . Potem moramo premagati, ko je naš razlog pravičen,
In to naj bo naše geslo: "V Boga je naše zaupanje."
In zvezdasto zastava v zmagi se bo razmahnila
O'er dežela svobodnih in dom pogumnih! "
Razmišljanje o državna himna daje občutek spremembe morja, ki mora preplaviti deželo svobodnih in dom pogumnih. V taki deželi obstaja opolnomočenje predvsem v odnosu do sovražnika. In vedno obstaja sovražnik, ki čaka, se skriva in je pripravljen na napad. Nekako nekako. . . ne samo kot narod, temveč tudi kot globalni državljani, moramo roditi nov mit: mit, ki slavi razumevanje, povezovanje in razvoj, ne pa osvajanje. To pomeni, da poskuša razumeti celo nekoga, ki je zagrešil množični umor.
Očitno to ni preprosta naloga. Ali je preveč vprašati celo o religiji?
Cerkev Roberta Aarona Longa, crabapple Prva baptistična cerkev iz Miltona v zvezni državi Ga. Je nato izdala izjavo, za katero se je zdelo, da mora imeti eno bistveno točko: On ni mi!
„Nobene krivde,“ piše v izjavi, „ni mogoče pripisati žrtvam. On sam je odgovoren za svoja zla dejanja in želje. Ženske, ki jih je zahteval zaradi spolnih dejanj, niso odgovorne za njegove perverzne spolne želje in v teh umorih ne nosijo nobene krivde. Ta dejanja so rezultat grešnega srca in izprijenega uma, za kar je Aaron v celoti odgovoren. "
Groza pobojev je nesporna. Toda njihovo uvrščanje v kolektivni kontekst ne zmanjša odgovornosti morilca za svoja dejanja; preprosto širi obseg naše sposobnosti, da jih razumemo. Vojna je samo še ena beseda za umor, samo še ena beseda za razčlovečenje. Ne samo, da vodimo vojno, ampak jo tudi praznujemo. O tem pojemo. Ni čudno, da toliko izgubljenih duš, ki si skušajo povrniti življenje, sprejme ta mit in svoje težave projicira izven sebe, na druge, nato pa najde pištolo.
Manj kot teden dni po pobojih v treh zdraviliščih je še en mladenič odprl ogenj s puško v supermarketu Boulder. Pobil je deset ljudi.
Življenje gre naprej.
Robert Koehler je nagrajeni novinar in nacionalno sindikiran pisatelj v Chicagu. Njegova knjiga, Pogum raste na rani Na voljo. Stopite v stik z njim ali obiščite njegovo spletno stran na naslovu commonwonders.com.
© 2021 TRIBUNE CONTENT AGENCY, INC.
