Avtorja Ann Wright in Medea Benjamin
Pred štirimi leti sta množična opozicija in mobilizacija državljanov ustavila možen vojaški napad ZDA na Asadovo vlado v Siriji, za katerega so mnogi napovedovali, da bo grozljiv konflikt še poslabšal. Spet moramo ustaviti stopnjevanje te strašne vojne in namesto tega to tragedijo uporabiti kot spodbudo za rešitev s pogajanji.
Leta 2013 je predsednik Obama grožnjo s posredovanjem prišel kot odgovor na grozljiv kemični napad v Ghouti v Siriji, v katerem je umrlo med 280 in 1,000 ljudi. Namesto tega ruska vlada posredoval pri dogovoru z Asadovim režimom, da bi mednarodna skupnost uničila njegov kemični arzenal na ladji, ki so jo zagotovile ZDA. Toda preiskovalci ZN poročali da v letih 2014 in 2015, tako sirska vlada kot sile Islamske države so se ukvarjale s kemičnimi napadi.
Zdaj, štiri leta pozneje, je še en velik kemični oblak ubil najmanj 70 ljudi v mestu Khan Sheikhoun, ki ga imajo uporniki, in predsednik Trump grozi z vojaško akcijo proti Asadovemu režimu.
Ameriška vojska je že močno vpletena v sirsko močvirje. Tam je nameščenih okoli 500 sil za posebne operacije, 200 Rangerjev in 200 marincev, ki svetujejo različnim skupinam, ki se borijo proti sirski vladi in ISIS-u, Trumpova administracija pa je razmišljala o tem, da bi v boj proti ISIS-u poslala še 1,000 vojakov. Da bi okrepila Asadovo vlado, je ruska vlada mobilizirala svojo največjo vojaško napotitev zunaj svojega ozemlja v zadnjih desetletjih.
Ameriška in ruska vojska imata vsakodnevne stike, da bi uredila zračni prostor za bombardiranje delov Sirije, ki jih vsaka želi sežgati. Visoki vojaški uradniki obeh držav so se srečali v Turčiji, državi, ki je sestrelila eno rusko letalo in ki gosti ameriška letala, ki bombardirajo Sirijo.
Ta nedavni kemični napad je le zadnji v vojni, ki je vzela življenja več kot 400,000 Sircev. Če se Trumpova administracija odloči povečati ameriško vojaško vpletenost z bombardiranjem centrov moči sirske vlade v Damasku in Alepu in prisili uporniške borce, da zadržijo ozemlje za novo vlado, bi se pokol – in kaos – lahko povečal.
Samo poglejte nedavne izkušnje ZDA v Afganistanu, Iraku in Libiji. V Afganistanu so se po padcu talibanov različne frakcije milic, ki jih je podpirala ameriška vlada, pognale v Kabul za nadzor nad prestolnico in njihov boj za oblast v zaporednih skorumpiranih vladah je privedel do nasilja, ki se nadaljuje 15 let pozneje. V Iraku je vlada v izgnanstvu Projekt za novo ameriško stoletje (PNAC), ki jo je vodil Ahmed Chalabi, razpadla, prokonzul Paul Bremer, ki so ga imenovale ZDA, pa je tako slabo upravljal državo, da je ISIS-u omogočil, da se je gnel v ameriško upravljanih zapore in razvija načrte za oblikovanje svojega kalifata v Iraku in Siriji. V Libiji je bombardiranje ZDA/Nata, »za zaščito Libijcev« pred Gadafijem, povzročilo razdelitev države na tri dele.
Bi nas ameriško bombardiranje v Siriji vodilo v neposredno konfrontacijo z Rusijo? In če bi bile ZDA uspešne pri strmoglavljenju Asada, kdo od desetin uporniških skupin bi zasedel njegovo mesto in ali bi res lahko stabilizirali državo?
Namesto novih bombnih napadov bi morala Trumpova administracija pritisniti na rusko vlado, naj podpre preiskavo ZN o kemičnem napadu in sprejme drzne korake za rešitev tega strašnega konflikta. Leta 2013 je ruska vlada izjavila, da bo predsednika Asada pripeljala za pogajalsko mizo. Obamova administracija je to ponudbo prezrla, saj je menila, da lahko uporniki, ki jih podpira, še vedno strmoglavijo Asadovo vlado. To je bilo preden so Rusi priskočili na pomoč svojemu zavezniku Asadu. Zdaj je čas, da predsednik Trump uporabi svojo »rusko zvezo« za posredovanje rešitve s pogajanji.
Leta 1997 je generalni svetovalec za nacionalno varnost HR McMaster napisal knjigo z naslovom »Zanemarjanje dolžnosti: Johnson, McNamara, Združeni poveljniki in laži, ki so pripeljale do Vietnama« o neuspehu vojaških voditeljev, da bi dali pošteno oceno in analizo predsedniku. in drugi visoki uradniki v letih 1963-1965 pred vietnamsko vojno. McMasters je te vplivne može obsodil zaradi "arogance, šibkosti, laganja v zasledovanju lastnih interesov in opuščanja odgovornosti do ameriškega ljudstva."
Ali lahko nekdo v Beli hiši, NSC, Pentagonu ali State Departmentu, prosim, poda predsedniku Trumpu pošteno oceno zgodovine vojaških akcij ZDA v zadnjih 15 letih in verjetnega izida nadaljnje vojaške vpletenosti ZDA v Sirijo?
General McMaster, kaj pa vi?
Pokličite svoje člane ameriškega kongresa (202-224-3121) in Bela hiša (202-456-1111) in zahtevajo pogajanja ZDA s sirsko in rusko vlado za konec pokola.
Ann Wright je upokojena rezervna polkovnica ameriške vojske in nekdanja ameriška diplomatka, ki je leta 2003 odstopila zaradi nasprotovanja Bushevi vojni v Iraku. Je soavtorica knjige »Dissent: Voices of Conscience«.
Medeja Benjamin je soustanoviteljica CODEPINK za mir in avtor več knjig, vključno z Kraljevina nepravičnih: za ameriško-saudsko povezavo.
