Avtor Lyndal Rowlands, Novinska agencija Inter Press Service
– Devet od desetih največjih svetovnih izvoznikov orožja bo med sredino leta 2016 in sredino leta 2018 sedelo v Varnostnem svetu ZN.
Devet vključuje štiri rotirajoče člane – Španijo, Ukrajino, Italijo in Nizozemsko – iz Evrope ter pet stalnih članic sveta – Kitajsko, Francijo, Rusijo, Združeno kraljestvo in Združene države.
Glede na 2015 datum iz Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskave miru (SIPRI) teh devet držav sestavlja deset največjih izvoznic orožja na svetu. Nemčija, uvrščena na 5. mesto, je edina izmed desetih največjih izvoznic, ki ni nedavna, sedanja ali bodoča članica 10-članskega sveta.
Vendar je Pieter Wezeman, višji raziskovalec v programu orožja in vojaških izdatkov pri SIPRI, povedal za IPS, da ni bil "sploh presenečen", ko je videl toliko izvoznikov orožja v svetu.
"V resnici gre kot običajno: pet stalnih članic Varnostnega sveta je seveda v mnogih pogledih najmočnejša vojaška sila," je dejal Wezeman.
Samo dve stalni članici, ZDA s 33 odstotki in Rusija s 25 odstotki, sta po podatkih SIPRI leta 58 predstavljali 2015 odstotkov celotnega svetovnega izvoza orožja. Kitajska in Francija sta na tretjem in četrtem mestu z veliko manjšimi deleži 5.9 oziroma 5.6 odstotka.
Status več rotirajočih se članov Varnostnega sveta kot izvoznikov orožja, čeprav je "zanimiv", je lahko večinoma "naključje", je dodal Wezeman.
Trenutni konflikti v Jemnu in Siriji predstavljajo nasprotna primera relativnega vpliva, ki ga imajo članice Varnostnega sveta kot izvozniki orožja.
"Nekatere velike krize, s katerimi se zdaj spopada Varnostni svet, zlasti Jemen na primer, so bile v veliki meri posledica dejanj njegovih lastnih članov pri prodaji orožja sprtim stranem," je za IPS povedala Anna Macdonald, direktorica nadzornega orožja. .
»Že eno leto vztrajno pozivamo k prekinitvi prenosa orožja v Savdsko Arabijo v kontekstu jemnske krize zaradi hude stopnje humanitarnega trpljenja, ki tam obstaja, in zaradi posebne vloge, ki jo ima prenos orožja. igranje v tem."
Macdonald pravi, da prenos orožja v Savdsko Arabijo za uporabo v Jemnu krši tako humanitarno pravo kot pogodbo o trgovini z orožjem.
Domači pritisk organizacij civilne družbe pa je povzročil, da so nekatere evropske države, vključno s Švedsko, ki se bo Varnostnemu svetu pridružila januarja 2017, omejile prodajo orožja Savdski Arabiji, je dejal Wezeman. Švedska, ki bo imela sedež v svetu od januarja 2017 do decembra 2018, je 12. izvoznica orožja na svetu.
Vendar izvoz orožja iz držav Varnostnega sveta ni nujno pomemben vir orožja v konfliktih, ki jih obravnava svet.
Člani sveta na primer večino leta 2016 namigujejo na možnost embarga na orožje proti Južnemu Sudanu, vendar orožje, ki se uporablja v Južnem Sudanu, ni tesno povezano z izvozom iz držav članic Varnostnega sveta.
»Južni Sudan je država, ki pridobiva predvsem poceni, preprosto orožje. Ne potrebuje najnovejšega modela rezervoarja, lahko se uporablja s tankom, ki je star 30 ali 40 let,« je dejal Wezeman.
Po Wezemanu je bolj verjetno, da politični in ne gospodarski vidiki vplivajo na odločitve članov Varnostnega sveta glede embarga na orožje, saj so dobički od prodaje orožja "omejeni v primerjavi z njihovim celotnim gospodarstvom".
"Večina držav, ki so pod embargom ZN na orožje, so na splošno revne države, kjer trgi za karkoli, vključno z orožjem, niso posebej veliki," je dodal.
Na splošno pa Macdonald pravi, da imajo člani Varnostnega sveta posebne odgovornosti pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, kar se nanaša tudi na njihove posebne odgovornosti kot izvoznikov orožja.
"Očitno bi citirali 5. člen ZN: spodbujajte ohranjanje miru z najmanj preusmeritvami za oborožitev," je dejala.
"Trdili bi, da 1.3 bilijona, ki je trenutno namenjenih vojaškim izdatkom, ni v skladu z duhom ali črko listine ZN," je dodala in poudarila, da je to bistveno več, kot bi stalo izkoreninjenje skrajne revščine.
