O malčku, ki je naplavljeno na obalo, ni nič zavarovanega

Patrick T. Hiller

Srce parajoče slike triletnika Aylan Kurdhi simbolizirajo vse, kar je narobe z vojno. Sledim #KiyiyaVuranInsanlik (človeštvo, naplavljeno na obalo) je boleče soočenje s tem, čemur bi nekateri lahko rekli kolateralna škoda vojne. Ko skozi solze v očeh gledamo podobe tega malčka, je čas, da razbijemo nekatere mite o vojni. Mar nismo navajeni poslušati in verjeti, da je vojna del človeške narave, da se vojne bijejo za svobodo in obrambo, da so vojne neizogibne in da se vojne bijejo med vojskami? Ta prepričanja o vojni zvenijo res neokusno, ko malček leži z obrazom navzdol na plaži, mrtev, daleč stran od svojega doma, kjer bi se moral igrati in smejati.

Vojne temeljijo in opravičujejo vrsto mitov. Smo na točki, ko lahko mirovna znanost in zagovorništvo zlahka ovržeta vse utemeljitve vojne.

Je Aylan moral umreti, ker so vojne del človeške narave? Ne, vojna je družbeni konstrukt, ne biološki imperativ. V Seviljska izjava o nasilju, je skupina vodilnih vedenjskih znanstvenikov ovrgla »zamisel, da je organizirano človeško nasilje biološko določeno«. Tako kot imamo potencial, da vodimo vojne, imamo potencial, da živimo v miru. Vedno imamo izbiro. Pravzaprav je bilo človeštvo večino časa na zemlji, na večini krajev smo bili brez vojne. Nekatere družbe nikoli niso poznale vojne, zdaj pa imamo narode, ki so vojno poznali in jo pustili za sabo v korist diplomacije.

Ali je Aylan moral umreti, ker se vojna v Siriji vodi za obrambo? Zagotovo ne. Vojna v Siriji je trajajoča, zapletena vrsta militariziranega nasilja, ki je povzročilo veliko število žrtev. Zelo na splošno je bila zakoreninjena v suši (namig: sprememba podnebja), pomanjkanje delovnih mest, politika identitete, naraščanje sektaških napetosti, notranje zatiranje s strani režima, sprva nenasilni protesti, napredovanje vojnih dobičkarjev in na koncu prijem nekaterih skupin za orožje. Seveda so regionalne in svetovne sile, kot so Savdska Arabija, Turčija, Iran ali Združene države, v različnih obdobjih igrale različne vloge, odvisno od svojih interesov. Nenehni boji, stalni pretok orožja in vojaške projekcije nimajo nobene zveze z obrambo.

Je Aylan moral umreti, ker je vojna zadnja možnost? Nedavna študija kaže, da ljudje domnevajo in pričakujejo, da bodo odločitve o uporabi sile sprejete, ko ni drugih možnosti. Vendar pa nobena vojna ne more zadostiti pogoju absolutne zadnje možnosti. Vedno obstaja veliko boljših in učinkovitejših nenasilnih alternativ. So popolni? Ne. Ali so zaželeni? ja Nekatere takojšnje alternative v Siriji so embargo na orožje, podpora sirski civilni družbi, prizadevanje za smiselno diplomacijo, gospodarske sankcije proti ISIS in njegovim podpornikom ter humanitarna nenasilna intervencija. Bolj dolgoročni koraki vključujejo umik ameriških vojakov, konec uvoza nafte iz regije in razpustitev terorizma v njegovih koreninah. Vojna in nasilje bosta še naprej povzročala več civilnih žrtev in nadaljnje stopnjevanje begunske krize.

Je bil Aylan kolateralna škoda v vojni med vojskama? Če smo jasni, je nemška tiskovna revija Der Spiegel upravičeno označila idejo o nečem, kot je nenamerna smrt nedolžnih v vojni, s tehničnim izrazom kolateralna škoda, kot »anti-izraz«. Zagovornica miru Kathy Kelly je izkusila številna vojna območja in ugotovila, da je "opustošenje, povzročeno civilistom, neprimerljivo, namerno in neizmerno." Vse več je dokazov, ki dokazujejo, da moderno vojskovanje ubije veliko več civilistov kot vojakov. To postane še posebej resnično, če se znebimo pojmov, kot sta "kirurško" in "čisto" vojskovanje, in preučimo neposredne in posredne smrti, ki so posledica uničenja infrastrukture, bolezni, podhranjenosti, brezpravja, žrtev posilstva ali notranje razseljenih ljudi in beguncev. Žal moramo zdaj dodati kategorijo otrok, ki jih je naplavilo na obalo.

Seveda obstajajo tisti, ki pravijo, da svet na splošno postaja boljši. Učenjaki kot Steven Pinker in Joshua Goldstein so znani po svojem delu, ki ugotavlja upad vojskovanja. Pravzaprav sem med tistimi, ki jih navdihuje ideja razvijajočega se Globalni mirovni sistem kjer je človeštvo na pozitivni poti družbenih sprememb, konstruktivne transformacije konfliktov in globalnega sodelovanja. Tako kot Pinker in Goldstein sem vedno vztrajal, da takšnih svetovnih trendov ne smemo zamenjati za poziv k samozadovoljstvu s stanjem v svetu. Nasprotno, neumorno si moramo prizadevati za krepitev pozitivnih trendov, ki slabijo vojni sistem. Le tako se bomo lahko izognili tragedijam, kot je Aylan, ki leži z obrazom navzdol na plaži v Turčiji. Le tako bo imel moj dve leti in pol star sin priložnost spoznati in se igrati s fantom, kot je Aylan. Postali bi odlični prijatelji. Ne bi znali sovražiti drug drugega. To se zgodi le, če jih naučimo, kako.

Patrick. T. Hiller, dr. je direktor pobude za preprečevanje vojne družinske fundacije Jubitz in sindiciran s strani PeaceVoice. Je raziskovalec na področju transformacije konfliktov, profesor, član upravnega sveta Mednarodnega združenja za raziskovanje miru, član koordinacijskega odbora World Beyond War, in član skupine financerjev miru in varnosti.