Avtor: Robert C. Koehler, Pogoste čudeže
Mogoče je pol milijona mrtvih, pol države - 10 milijonov ljudi - razseljenih iz svojih domov, ki so izpuščeni na milost in nemilost sveta.
Dobrodošli v vojni. Dobrodošli v Siriji.
To je konflikt, ki je očitno preveč zapleten, da bi ga razumeli. ZDA so posredovale pri prekinitvi ognja z Rusijo, nato pa so nadaljevale z bombnim napadom, v katerem je bilo ubitih 62 sirskih vojakov, ranjenih je bilo še sto - in so taktično pomagale ISIS. Kasneje se je opravičil. . . uh, nekako.
"Rusija mora resnično ustaviti poceni točkovanje, vnebovzetje in trike ter se osredotočiti na tisto, kar je pomembno, to je izvajanje nečesa, o čemer smo se v dobri veri z njimi pogajali."
To so besede veleposlanice ZN Samanthe Power, kot poroča Reuters, ki je nadaljeval z ogorčenjem, da ZDA preiskujejo letalske napade in "če ugotovimo, da smo res udarili sirsko vojaško osebje, to ni bil naš namen in seveda obžalujemo izgubo življenj".
In. Mi. Od. Seveda. Žal. The. Izguba. Od. Življenje.
Oh, naknadna misel! Skoraj bi lahko slišal, kako "jada, jada" lebdi v zraku. Daj no, to je geopolitika. Izvajamo politiko in bistveno prilagajamo stanje na svetu, tako da spuščamo bombe - vendar bombardiranje ni bistvo (razen morda tistih, ki jih zadete). Bistvo je v tem, da igramo zapleten, večdimenzionalen šah, pri katerem je seveda naš končni cilj mir, za razliko od sovražnikov. Mir jemlje bombe.
Toda za trenutek bi rad stopil nazaj na sredino tega citata Samanthe Power in poudaril, da po 9. septembru, recimo, nihče v Združenih državah ne govori v kakršni koli vlogi , uradni ali neuradni, bi o žrtvah govoril tako: s površnim obžalovanjem. Dejstvo, da se je njihova smrt zgodila v zapletenem globalnem kontekstu, ni nekako zmanjšalo groze dogodka.
Ne. Njihova smrt je posegla narodno dušo. Njihova smrt je bila naša smrt.
Ampak ne tako s mrtvimi iz Sirije, Iraka, Afganistana - ne tako z žrtvami naši bombe in naboji, žrtve naše strateške vizije. Nenadoma postanejo mrtvi del neke večje, bolj zapletene slike, zato se naše delo ne ustavi. "Obžalovanje", ki ga izražamo, je samo za namene PR; to je del strategije.
Zato se zahvaljujem Jimmy Carter ki si je v nedavni objavi, objavljeni v New York Timesu, vzel trenutek in pogledal onkraj moralne neinteligence našega militarizovanega pogleda na svet. Ko je govoril o krhkem sirskem "premirju", ki sta ga posredovala ZDA in Rusija, je zapisal: "Sporazum je mogoče rešiti, če se vse strani zaenkrat združijo okoli preprostega in nedvomno pomembnega cilja: ustaviti ubijanje."
Tega ni predstavil kot moralni imperativ, ampak kot strateško pameten načrt:
"Ko se pogovori v Ženevi nadaljujejo pozneje ta mesec, bi morala biti osrednja pozornost namenjena ustavitvi umora. Razprave o osrednjih vprašanjih upravljanja-kdaj bi moral odstopiti predsednik Bashar al-Assad ali kakšni mehanizmi bi ga na primer lahko uporabili za zamenjavo-je treba odložiti. Nova prizadevanja bi lahko začasno zamrznila obstoječi teritorialni nadzor. . . "
Naj vlada, opozicija in Kurdi ohranijo orožje, se osredotočijo na stabilizacijo ozemlja, ki ga nadzorujejo, in jim zagotovijo "neomejen dostop do humanitarne pomoči, kar je še posebej pomembno povpraševanje glede na stavko na konvoj pomoči blizu Alepa," je zapisal in podrobno opisal nekatere dolgoročne realnosti in nujne potrebe, s katerimi se morajo soočiti vsa legitimna mirovna pogajanja.
Primerjajte to s poenostavljenim moralna pravičnost bombardiranja naša pot do miru. Lani junija je na primer Times poročal: "Več kot 50 diplomatov State Departmenta je podpisalo notranji zapis, v katerem je ostro kritiziral politiko Obamine administracije v Siriji in pozval ZDA, naj izvedejo vojaške napade na vlado predsednika Basharja al-Assada ustaviti vztrajne kršitve prekinitve ognja v petletni državljanski vojni v državi. . . .
"Memorandum se zaključuje," nas obvešča Times, "" Čas je, da Združene države Amerike, ki jih vodijo naši strateški interesi in moralna prepričanja, vodijo globalna prizadevanja za konec tega konflikta enkrat za vselej. "
Oh ja, to bi moralo precej popraviti vse. Vojna je zasvojena, ne glede na to, ali jo vodite iz teroristične celice ali s kakega ostriža v vojaško-industrijskem kompleksu najmočnejše države na planetu.
O Center za državljanske pobude je takrat odgovoril: »Podobne izjave in obljube so bile podane glede Afganistana, Iraka in Libije. V vseh treh primerih sta se terorizem in sektaštvo pomnožila, spopadi še vedno divjajo, ogromne količine denarja in življenja so zapravljene. "
V izjavi, ki jo je podpisalo 16 mirovnih aktivistov, piše tudi: »Smo skupina zaskrbljenih državljanov ZDA, ki trenutno obiskujejo Rusijo, da bi povečali razumevanje in zmanjšali mednarodne napetosti in konflikte. Zgroženi smo nad tem pozivom k neposredni ameriški agresiji na Sirijo in verjamemo, da kaže na nujno potrebo po odprti javni razpravi o zunanji politiki ZDA. "
Zdaj je čas. Zunanja politika ne sme biti več tajna, skrita, pokrajina neizvoljene vlade, ki se ukvarja z igro svetovnega šaha in visokotehnološkega terorja, znanega tudi kot neskončna vojna.
Mir se začne s tremi besedami: Ustavite ubijanje.
