Kot šestnajst delegatk, ki predstavljamo mirovna gibanja z vsega sveta, smo potovale iz Azije, Pacifika, Evrope in Severne Amerike, da bi sklicale Vancouvrski ženski forum o miru in varnosti na Korejskem polotoku, dogodek, ki je potekal v znak solidarnosti s feministično zunanjo politiko Kanade. spodbujati mirno rešitev krize na Korejskem polotoku. Sankcije in izolacija niso uspele zajeziti severnokorejskega programa jedrskega orožja, temveč so resno škodovale severnokorejskemu civilnemu prebivalstvu. Korejski polotok brez jedrskega orožja bo mogoče doseči le s pristnim sodelovanjem, konstruktivnim dialogom in medsebojnim sodelovanjem. Zunanjim ministrom, ki sodelujejo na vrhu o varnosti in stabilnosti na Korejskem polotoku 16. januarja, izdajamo naslednja priporočila:
- Takoj vključite vse zadevne strani v dialog brez predpogojev, da si prizadevate za dosego Korejskega polotoka brez jedrskega orožja;
- Opustiti podporo strategiji največjega pritiska, odpraviti sankcije, ki imajo škodljive posledice za severnokorejsko ljudstvo, si prizadevati za normalizacijo diplomatskih odnosov, odstraniti ovire za sodelovanje med državljani in okrepiti humanitarno sodelovanje;
- Podaljšajte duh olimpijskega premirja in potrdite ponovni začetek medkorejskega dialoga s podporo: i) pogajanj za nadaljnjo prekinitev skupnih vojaških vaj ZDA in Koreje na jugu ter nadaljnjo prekinitev jedrskih in raketnih poskusov na severu, ii) zavezo, da ne bodo izvedli prvega jedrskega ali konvencionalnega napada, in iii) postopek zamenjave sporazuma o premirju s korejskim mirovnim sporazumom;
- Upoštevajte vsa priporočila Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti. Zlasti vas pozivamo, da izvajate Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1325, ki priznava, da pomembno sodelovanje žensk v vseh fazah reševanja konfliktov in izgradnje miru krepi mir in varnost za vse.
Ta priporočila temeljijo na naših dolgoletnih izkušnjah pri sodelovanju s Severnimi Korejci prek državljanske diplomacije in humanitarnih pobud ter na našem skupnem strokovnem znanju o militarizmu, jedrski razorožitvi, gospodarskih sankcijah in človeški ceni nerešene korejske vojne. Vrh je strezen opomin, da imajo zbrani narodi zgodovinsko in moralno odgovornost, da uradno končajo korejsko vojno. Zaveza, da ne bo izvedel prvega napada, lahko zmanjša napetosti tako, da občutno zmanjša strah pred napadom in tveganje napačne ocene, ki bi lahko povzročila namerno ali nenamerno jedrsko izstrelitev. Rešitev korejske vojne je lahko edini najučinkovitejši ukrep za zaustavitev intenzivne militarizacije severovzhodne Azije, ki resno ogroža mir in varnost 1.5 milijarde ljudi v regiji. Mirna rešitev korejske jedrske krize je ključni korak k popolni globalni odpravi jedrskega orožja. 2
OZADJE PRIPOROČIL ZUNANJIM MINISTROM
- Takoj vključite vse zadevne strani v dialog brez predpogojev, da si prizadevate za dosego Korejskega polotoka brez jedrskega orožja;
- Podaljšati duh olimpijskega premirja in potrditi podporo medkorejskemu dialogu z uvedbo: i) nadaljnje prekinitve skupnih vojaških vaj ZDA in Koreje na jugu, ii) zaveze, da ne bodo izvedli prvega jedrskega ali konvencionalnega napada; in iii) postopek zamenjave sporazuma o premirju s korejskim mirovnim sporazumom;
Leto 2018 zaznamuje 65. obletnico sporazuma o premirju, premirja, ki so ga podpisali vojaški poveljniki iz DLRK, LRK in ZDA v imenu poveljstva ZN pod vodstvom ZDA.1 Združuje predstavnike držav, ki so poslale orožje, vojake, zdravnike, medicinske sestre in medicinske pomoči vojaški koaliciji pod vodstvom ZDA med korejsko vojno predstavlja vrh v Vancouvru priložnost za skupna prizadevanja v podporo uresničevanju mirovnega sporazuma, da se izpolni obljuba iz IV. člena premirja. 27. julija 1953 je šestnajst zunanjih ministrov podpisalo dodatek k premirju, ki je potrdil: »Podpirali bomo prizadevanja Združenih narodov za pravično rešitev v Koreji na podlagi načel, ki so jih Združeni narodi že dolgo določili, in ki pozivajo k združeni, neodvisni in demokratični Koreji.« Vrh v Vancouvru je primeren, a strezen opomin, da imajo zbrani narodi zgodovinsko in moralno odgovornost, da uradno končajo korejsko vojno.
Zaveza, da ne bodo izvedli prvega napada, bi še dodatno zmanjšala napetosti, saj bi znatno zmanjšala tveganje stopnjevanja ali napačnega izračuna, ki bi lahko povzročilo namerno ali nenamerno jedrsko izstrelitev. Države članice morajo kot podpisnice Ustanovne listine ZN reševati spore z miroljubnimi sredstvi.2 Poleg tega bi preventivni vojaški napad na Severno Korejo, ne glede na to, ali je omejen, skoraj zagotovo sprožil ogromen protiudarec in povzročil popoln napad. konvencionalne ali jedrske vojne na Korejskem polotoku. Raziskovalna služba ameriškega kongresa ocenjuje, da bi bilo samo v prvih nekaj urah boja ubitih kar 300,000 ljudi. Poleg tega bi bila ogrožena življenja več deset milijonov ljudi na obeh straneh korejske ločnice, več sto milijonov drugih pa bi bilo neposredno prizadetih po vsej regiji in zunaj nje.
Rešitev korejske vojne je lahko edini najučinkovitejši ukrep za zaustavitev intenzivne militarizacije severovzhodne Azije,3 ki resno ogroža mir in varnost 1.5 milijarde ljudi v regiji. Ogromno vojaško kopičenje je negativno vplivalo na življenja ljudi, ki živijo v bližini ameriških vojaških baz, na Okinavi, Japonskem, Filipinih, v Južni Koreji, Guamu in na Havajih. Dostojanstvo, človekove pravice in kolektivna pravica do samoodločbe narodov v teh državah so bile z militarizacijo kršene. Njihova ozemlja in morja, od katerih so odvisni za preživetje in ki imajo kulturni in zgodovinski pomen, nadzoruje vojska in onesnažena z vojaškimi operacijami. Vojaško osebje izvaja spolno nasilje nad skupnostmi gostiteljicami, zlasti ženskami in dekleti, in prepričanje o uporabi sile za reševanje sporov je globoko vcepljeno za ohranjanje patriarhalnih neenakosti, ki oblikujejo družbe po vsem svetu.
- Opustiti podporo strategiji največjega pritiska, odpraviti sankcije, ki imajo škodljive posledice za severnokorejsko ljudstvo, si prizadevati za normalizacijo diplomatskih odnosov, odstraniti ovire za sodelovanje med državljani in okrepiti humanitarno sodelovanje;
Zunanji ministri morajo obravnavati vpliv okrepljenih VSZN in dvostranskih sankcij proti DLR Koreji, katerih število in resnost se povečujeta. Medtem ko zagovorniki sankcij gledajo nanje kot na mirno alternativo vojaškemu delovanju, imajo sankcije nasilen in katastrofalen učinek na prebivalstvo, kar dokazujejo sankcije proti Iraku v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so povzročile prezgodnjo smrt več sto tisoč iraških otrok.1990 VSZN vztraja, da sankcije ZN proti Severni Koreji niso usmerjene proti civilnemu prebivalstvu,4 vendar dokazi kažejo nasprotno. Po poročilu UNICEF-a iz leta 5 ima 2017 odstotkov vseh otrok, starih pet let in manj, zmerno do hudo zaostajanje v rasti.28 Medtem ko Resolucija VS ZN 6 priznava "velike neizpolnjene potrebe" državljanov DLRK, odgovornost za te neizpolnjene potrebe nalaga izključno z vlado DLRK in ne omenja morebitnega ali dejanskega vpliva samih sankcij.
Te sankcije so vedno bolj usmerjene na civilno gospodarstvo v DLRK in bodo zato verjetno imele nadaljnje negativne posledice za preživetje ljudi. Na primer, prepovedi izvoza tekstila in pošiljanja delavcev v tujino pomembno vplivajo na sredstva, s katerimi navadni državljani DLRK običajno zaslužijo sredstva za svoje preživetje. Poleg tega nedavni ukrepi, namenjeni omejevanju uvoza naftnih proizvodov DLRK, tvegajo nadaljnje negativne humanitarne posledice.
Po mnenju Davida von Hippla in Petra Hayesa: »Takojšnji primarni učinki odzivov na prekinitve uporabe nafte in naftnih derivatov bodo na blaginjo; ljudje bodo prisiljeni hoditi peš ali se sploh ne gibati in potiskati avtobuse, namesto da bi se vozili z njimi. V gospodinjstvih bo manj svetlobe zaradi manj kerozina in manj proizvodnje električne energije na kraju samem. Več bo krčenja gozdov za proizvodnjo biomase in oglja, ki se uporablja v napravah za uplinjanje za pogon tovornjakov, kar bo povzročilo večjo erozijo, poplave, manj posevkov za hrano in večjo lakoto. Manj bo dizelskega goriva za črpanje vode za namakanje riževih polj, za predelavo pridelkov v živila, za prevoz hrane in drugih gospodinjskih potrebščin ter za prevoz kmetijskih proizvodov na trge, preden se pokvarijo.«7 V svojem pismu je stalni humanitarni koordinator ZN za Severno Korejo navaja 42 primerov, ko so sankcije ovirale humanitarno delo,8 kar je nedavno potrdil švedski veleposlanik pri ZN.9 ZN, mednarodne organizacije in nevladne organizacije v DLRK se že nekaj let soočajo z vse večjimi operativnimi težavami, kot je odsotnost mednarodne bančnih sistemov, prek katerih se prenašajo operativna sredstva. Soočajo se tudi z zamudami ali prepovedmi zagotavljanja osnovne medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov ter strojne opreme za kmetijstvo in sisteme za oskrbo z vodo.
Uspeh sankcij proti DLRK je videti medlen glede na dejstvo, da je začetek dialoga med ZDA in Severno Korejo pogojen z zavezanostjo DLRK denuklearizaciji. Ta predpogoj ne obravnava temeljnih vzrokov za jedrski program DLRK, in sicer nerešene narave korejske vojne ter nenehnih in naraščajočih geopolitičnih napetosti v regiji, ki so se pojavile dolgo pred jedrskim programom DLRK in jih je mogoče delno obravnavati kot ključno motivacijo da pridobi jedrsko zmogljivost. Namesto tega pozivamo k angažirani diplomaciji, vključno z dejanskim dialogom, normaliziranimi odnosi in začetkom sodelovanja in ukrepov za vzpostavljanje zaupanja, ki lahko ustvarijo in ohranijo stabilno politično okolje za vzajemne in koristne vezi v regiji ter za preprečevanje in zgodnje reševanje morebitnega konflikta.
- Upoštevajte vsa priporočila Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti. Zlasti vas pozivamo, da izvajate Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1325, ki priznava, da pomembno sodelovanje žensk v vseh fazah reševanja konfliktov in izgradnje miru krepi mir in varnost za vse.
Globalna študija, ki pregleduje petnajst let izvajanja RVSZN 1325, zagotavlja izčrpne dokaze, ki dokazujejo, da je enakopravno in smiselno sodelovanje žensk v prizadevanjih za mir in varnost bistvenega pomena za trajnostni mir.
Pregled, ki zajema tri desetletja štiridesetih mirovnih procesov, kaže, da je bil od 182 podpisanih mirovnih sporazumov dogovor dosežen le v enem primeru, ko so ženske skupine vplivale na mirovni proces. Ministrsko srečanje sledi uvedbi kanadskega nacionalnega akcijskega načrta za Resolucijo VSZN 1325, ki dokazuje zavezanost k vključevanju žensk v vseh fazah mirovnega procesa. To srečanje je priložnost za vse vlade, da zagotovijo udeležbo žensk na obeh straneh mize. Tiste države, ki so na vrhu prisotne s feministično zunanjo politiko, morajo dodeliti sredstva ženskim organizacijam in gibanjem, da bi okrepile svojo sposobnost sodelovanja.
ZAKAJ POTREBUJEMO MIROVNI SPORAZUM ZA KONEC KOREJSKE VOJNE
Leta 2018 mineva sedemdeset let od razglasitve dveh ločenih korejskih držav, Republike Koreje (ROK) na jugu in Demokratične ljudske republike Koreje (DPRK) na severu. Koreji je bila odrečena suverenost po osvoboditvi izpod Japonske, njenega kolonialnega zatiralca, in so jo namesto tega samovoljno razdelile sile hladne vojne. Izbruhnile so sovražnosti med konkurenčnima korejskima vladama, posredovanje tujih vojsk pa je internacionaliziralo korejsko vojno. Po treh letih vojne, več kot treh milijonih mrtvih in popolnem uničenju Korejskega polotoka je bila prekinitev ognja podpisana, a nikoli prerasla v mirovni sporazum, kot so obljubile podpisnice sporazuma o premirju. Kot ženske iz držav, ki so sodelovale v korejski vojni, verjamemo, da je petinšestdeset let veliko predolgo za premirje. Odsotnost mirovnega sporazuma je zaustavila napredek na področju demokracije, človekovih pravic, razvoja in ponovne združitve korejskih družin, tragično ločenih tri generacije.
OPOMBE:
1 Kot zgodovinski popravek poveljstvo ZN ni subjekt Združenih narodov, temveč vojaška koalicija pod vodstvom Združenih držav. 7. julija 1950 je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 84 priporočila članicam, ki Južni Koreji zagotavljajo vojaško in drugo pomoč, "zagotovijo, da so sile in druga pomoč na voljo enotnemu poveljstvu pod Združenimi državami." Naslednje države so poslale svoje enote, da se pridružijo vojaški koaliciji pod vodstvom ZDA: Britanski Commonwealth, Avstralija, Belgija, Kanada, Kolumbija, Etiopija, Francija, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Filipini, Tajska in Turčija. Južna Afrika je zagotovila letalske enote. Danska, Indija, Norveška in Švedska so zagotovile medicinske enote. Italija je podprla bolnišnico. Leta 1994 je generalni sekretar ZN Boutros Boutros-Ghali pojasnil: »Varnostni svet ni ustanovil enotnega poveljstva kot pomožnega organa pod svojim nadzorom, ampak je le priporočil ustanovitev takega poveljstva, pri čemer je določil, da je pod pristojnostjo Združene države. Zato razpustitev enotnega poveljstva ne sodi v pristojnost katerega koli organa Združenih narodov, temveč je v pristojnosti vlade Združenih držav.”
2. Listina prepoveduje grožnjo s silo ali njeno uporabo, razen v primerih, ko je bila pravilno odobrena z resolucijo Varnostnega sveta ali v primerih nujne in sorazmerne samoobrambe. Preventivna samoobramba je zakonita samo takrat, ko se soočamo z resnično neposrednimi grožnjami, ko je potreba po samoobrambi »takojšnja, ogromna, ne pušča izbire sredstev in nobenega trenutka premisleka« v skladu s temeljno formulo Caroline. V skladu s tem bi bila kršitev običajnega mednarodnega prava napad na Severno Korejo, dokler ne napade sama sebe in dokler še obstajajo diplomatske poti, ki jih je treba uporabiti.
3 Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) so leta 2015 v Aziji vojaški izdatki »znatno povečali«. Od desetih držav, ki največ trošijo za vojsko, so štiri države v severovzhodni Aziji in so leta 2015 porabile naslednje: Kitajska 215 milijard dolarjev, Rusija 66.4 milijarde dolarjev, Japonska 41 milijard dolarjev, Južna Koreja 36.4 milijarde dolarjev. Združene države, ki so največje vojaške zapravljivke na svetu, so s 596 milijardami dolarjev presegle vse te štiri severovzhodne azijske sile.
4 Barbara Crossette, »Iraq Sanctions Kill Children, ZN Reports«, 1. december 1995, New York Times, http://www.nytimes.com/1995/12/01/world/iraq-sanctions-kill-children- un-reports.html
5 Varnostni svet ZN 2375“… nimajo negativnih humanitarnih posledic za civilno prebivalstvo DLRK ali negativno vplivajo ali omejujejo tiste dejavnosti, vključno z gospodarskimi dejavnostmi in sodelovanjem, pomočjo v hrani in humanitarno pomočjo, ki niso prepovedane (……) in delo mednarodnih in nevladnih organizacij, ki izvajajo dejavnosti pomoči in pomoči v DLRK v korist civilnega prebivalstva DLRK.”
6 UNICEF “Stanje otrok na svetu 2017.” https://www.unicef.org/publications/files/SOWC_2017_ENG_WEB.pdf
7 Peter Hayes in David von Hippel, »Sankcije proti uvozu severnokorejske nafte: vplivi in učinkovitost«, posebna poročila NAPSNet, 05. september 2017, https://nautilus.org/napsnet/napsnet-special-reports/sanctions-on- severno-korejski-uvoz-nafte-vplivi-inučinkovitost/
8 Chad O'Carroll, »Resna zaskrbljenost glede vpliva sankcij na pomoč Severni Koreji: predstavnik ZN za DPRK«, 7. december 2017, https://www.nknews.org/2017/12/serious-concern-about-sanctions -impact-on-north-korea-aid-work-un-dprk-rep/
9 Zaskrbljenost zaradi negativnih humanitarnih učinkov sankcij je izrazil švedski veleposlanik pri Varnostnem svetu Združenih narodov na nujni seji decembra 2017: »Ukrepi, ki jih je sprejel svet, nikoli niso bili namenjeni negativnemu učinku na humanitarno pomoč, zato nedavna poročila, da sankcije imajo škodljive posledice
