Oktober 27, 2017, Delovna skupina NVO za ženske, mir in varnost.
Gospod predsednik, ekscelence, moji kolegi iz civilne družbe, dame in gospodje,
Dobro jutro. Predstavljam vam tradicionalne pozdrave življenja, veselja, upanja in svobode, z ozemlja prednikov afro-potomcev narodov v Kolumbiji.
Danes govorim kot član skupine za človekove pravice v procesu črnih skupnosti, Afro-kolumbijske mreže solidarnosti, Črne zveze za mir in Posebnega organa na visoki ravni za etnične narode. Govorim tudi v imenu delovne skupine nevladnih organizacij za ženske, mir in varnost. Sem ženska afriškega rodu in aktivistka za mir in človekove pravice, ki je polovico svojega življenja porabila za izobraževanje in boj za kulturne, teritorialne in politične pravice žensk iz afro-potomcev in naših skupnosti ter za naše svobodno samoodločanje. Čast in velika odgovornost so me imenovali moji svetovni kolegi, da danes predstavljam civilno skupnost žensk in miru in varnosti na tej pomembni razpravi.
Bil sem v veliki meri vključen v zgodovinski mirovni proces v Havani med kolumbijsko vlado in gverilsko skupino FARC. Zastopal sem koalicijo afriško-kolumbijskega nacionalnega sveta za mir (CONPA), zato sem zagovarjal zagotovitev, da bodo pravice in pričakovanja afro-potomcev narodov del mirovnega sporazuma, ki ga Kolumbija in svet slavita danes. Iz prve roke lahko govorim o pomenu vključujočih pogajanj in procesov izvajanja, ki podpirajo udeležbo žensk iz etničnih in rasno raznolikih okolij in so simbolični za cilje in načela resolucije varnostnega sveta 1325 (2000).
Kolumbija je postala nov vir upanja zaradi doseženega celovitega mirovnega sporazuma. Dve določbi sta bili zlasti progresivni in bi lahko prinesli korenite spremembe v prihodnje mirovne procese po svetu: prvič, izrecno vključevanje vidika spola kot intersekcijskega načela, drugo, vključitev etničnega poglavja, ki zagotavlja pomembne zaščitne ukrepe za zagotovitev spoštovanja. avtonomije ter varovanja in spodbujanja pravic avtohtonih in afro-potomcev iz vidika spola, družine in generacij. Vključitev teh dveh posebnih načel je zgodovinski napredek na področju miru in varnosti, iz katerega se lahko učijo ZN in druge države, ki doživljajo nasilje in oborožene spopade. Mirovni sporazum je bil zelo pomemben za civilno družbo ter avtohtone in afro-potomke, pri čemer še naprej pričakujemo sodelovanje in aktivno sodelovanje žensk, etničnih skupin in njihovih skupnosti pri njegovem izvajanju.
Kolumbija pa tvega, da bo zapravila to priložnost za mir, če se ne bo popolnoma razorožila in če bodo skupnosti, ki so najbolj prizadete med notranjim oboroženim spopadom, vključno z voditelji in aktivistkami za človekove pravice, še naprej ignorirane pri izvajanju mirovnega sporazuma. Danes sem tu, da vidim njihove nujne klice in želim poudariti, da je to za moje ljudi dejansko stvar življenja in smrti.
V svoji izjavi se želim osredotočiti na tri nujna prednostna področja: sodelovanje etnično raznolikih žensk; zagotavljanje varnosti za zagovornike človekovih pravic, aktiviste civilne družbe ter skupnosti avtohtonih in afro-potomcev; ter vključujoče spremljanje in izvajanje mirovnih procesov.
Prvič, zagotoviti stalno sodelovanje žensk, zlasti iz različnih skupnosti, na vseh področjih, povezanih z izvajanjem mirovnega sporazuma. Tako kot ženske po vsem svetu, ženske v Kolumbiji, zlasti pa afro-potomke, desetletja mobiliziramo, da vidimo kršitve naših pravic, pa tudi zagotovimo pomembne spremembe v načinu približevanja miru in varnosti. Moja draga sestra Rita Lopidia iz Južnega Sudana je bila tu lani in je pričala o pomenu, da ženske iz Južnega Sudana sodelujejo v tekočih dialogih o miru in varnosti. V Afganistanu se mora nekaj žensk v Visokem mirovnem svetu še naprej boriti, da bi se slišal njihov glas. V Kolumbiji ni predstavnika afro-potomcev žensk v organu na visoki ravni za enakost spolov, ki je bil ustanovljen za nadzor izvajanja poglavja o enakosti spolov sporazuma.
Kot pogodbenice mirovnega sporazuma delujejo z mednarodno skupnostjo za demobilizacijo borcev FARC, paravojaške enote in drugi oboroženi akterji so zapolnili vakuum moči, ki so ga prisilile sile FARC na številnih območjih v Kolumbiji. To je povzročilo nujno potrebo po posvetovanju z lokalnimi ženskimi organizacijami in voditelji skupnosti ter sodelovanjem pri oblikovanju lokalnih strategij zaščite, da bodo naše skupnosti varne. Varnostni svet in mednarodna skupnost morata podpreti kolumbijsko vlado pri oblikovanju in izvajanju sistemov za zaščito in samozaščito, ki se odzivajo na spol, v posvetovanju z afro-potomci in avtohtonimi skupnostmi. Neupoštevanje naših varnostnih vprašanj in opozoril je imelo uničujoče rezultate.
To me pripelje do moje druge točke, ki je potreba po zagotavljanju naše celovite in kolektivne varnosti. Varnost vključuje varnost voditeljev in skupnosti ter spoštovanje in varstvo ozemelj in ozemeljskih pravic. Širjenje orožja povečuje strah in prisilno razseljevanje med večinoma avtohtonimi in afro-potomskimi skupnostmi ter negativno vpliva na udeležbo in mobilnost žensk ter povzroča povečano spolno in spolno nasilje. Zaskrbljeni smo zaradi vse večjega števila umorov in groženj zagovornikom človekovih pravic in mirovnim aktivistom po vsej Kolumbiji. V Tumacu je na primer občina blizu meje z Ekvadorjem, mestni voditelji in člani Sveta Skupnosti Alto Mira in Frontera še vedno tarča paravojaških skupin in obtožencev FARC, ki iščejo teritorialno kontrolo, da bi lahko gojili in prodajali koko. Samo prejšnji teden smo pokopali Jairja Cortesa, šestega vodjo, ki je bil ubit v tej občini, in morali smo nujno izseliti več žensk in njihovih družin, ki so prejeli grožnje s smrtjo.
Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter stigmatizacija, ki jo prinaša, zlasti za domorodne in afro-potomke ter njihove otroke, je tudi stvar celovite in kolektivne varnosti. Tišina o teh zločinih je tako strašna kot sami zločini. Ženske aktivistke tvegajo svoje življenje, da bi pred sodišča vložile zadeve. Nujno je treba vzpostaviti neposredno komunikacijo med avtohtonimi in afro-potomci in predstavniki ženskih organizacij v vseh mehanizmih celovitega sistema za resnico, sožitje in neponavljanje, da se zagotovi, da so ti primeri prednostni, da so storilci pred sodišči in preživelim osebam, ki so jim na voljo reševalne medicinske in psihosocialne storitve.
Nazadnje, ključnega pomena je, da okvirni načrt za izvajanje mirovnega sporazuma vključuje posebne cilje in kazalnike, namenjene merjenju napredka in rezultatov politik, programov in reform na način, ki ustreza potrebam, vrednotam in pravicam avtohtonih in afriških državljanov. narodi potomcev. Bistvenega pomena je, da kolumbijska vlada in njena komisija za izvajanje (CSIVI) sprejmeta in vključita etnične perspektive in kazalnike, vključno s specifičnimi etničnimi kazalniki glede spola, ki so jih avtohtoni in afriški potomci že prej pripravili in jim jih zagotovijo. Potrebna je politična volja glede teh kazalnikov, kot tudi njihovo vključitev v pravni okvir mirovnega sporazuma. Pomagali bodo učinkovito preoblikovati vojne razmere, ki preprečujejo blaginjo, družbeni razvoj in kolektivno varnost avtohtonih in afro-potomcev ter naših skupnosti.
Za afro-potomke v Kolumbiji in voditeljice avtohtonih žensk po vsem svetu zagotavljanje skupne varnosti pomeni tudi, da so načela proste, predhodne in informirane privolitve; posvetovanje; avtonomija; spoštovanjem kulturne celovitosti in smiselne udeležbe, ter da so naše človekove pravice, ki so zapisane v nacionalnih in mednarodnih standardih človekovih pravic, v celoti podprte in zaščitene. Mir v Kolumbiji in drugod ni samo vprašanje konca vojne in nasilja, temvec skupno obravnavanje temeljnih vzrokov konfliktov, vkljucno s socialno, spolno in rasno krivico ter spodbujanje blaginje vseh ljudi vseh ras in religij. Gre za podporo prizadevanjem lokalnih aktivistk za demilitarizacijo in razorožitev celotne družbe ter omejevanje pretoka orožja malega kalibra, kot je predpisano v pogodbi o trgovini z orožjem in drugih pravnih instrumentih. Za izpolnitev svojih obveznosti so odgovorni vsi akterji, vključno z Varnostnim svetom, sistemom ZN, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami in zlasti državami članicami. Program za ženske, mir in varnost, če se izvajajo in finančno podpirajo, je lahko pot do miru v moji državi in po svetu, kjer sta enakost spolov, krepitev vloge žensk in zaščita pravic žensk ključnega pomena za preprečevanje konfliktov in trajnostni mir.
Hvala.
=====================
To izjavo je dala gospa Charo Mina-Rojasčlan skupine za človekove pravice v procesu črnih skupnosti, Afro-kolumbijska solidarnostna mreža, Črna zveza za mir in Posebno telo na visoki ravni za etnične narode, v imenu delovne skupine za ženske, mir in nevladne organizacije. Varnost na odprti razpravi Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnosti. Izjava poudarja udeležbo etnično raznolikih žensk v mirovnih pogajanjih; zagotavljanje varnosti zagovornikov človekovih pravic, aktivistov civilne družbe ter skupnosti avtohtonih in afro-potomcev; ter vključujoče spremljanje in izvajanje mirovnih procesov. Prvotno je bil dostavljen v španščini.
