Avtor: Democracy Now, 4. april 2023
Finska se uradno pridružuje Nato v torek s potezo, ki podvoji mejo vojaškega zavezništva z Rusijo. Finska in Rusija si delita 800 milj meje. Finska se pridružuje Nato teden dni po tem, ko je turški parlament glasoval za ratifikacijo članstva nordijske države. Turčija in Madžarska morata Švedsko še odobriti za članico Nato, pri čemer je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan obtožil Stockholm, da daje zatočišče kurdskim disidentom, ki jih ima za teroriste. Finska in Švedska sta zaprosili za pridružitev Nato maja 2022, le nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino. Za več informacij o širitvi Nata gostimo razpravo med Reinerjem Braunom, nekdanjim izvršnim direktorjem Mednarodnega mirovnega urada in dolgoletnim nemškim mirovnim aktivistom, ter Attejem Erikom Harjannejem, članom finskega parlamenta Zelene lige.
Prepis
AMY DOBER ČLOVEK: To je Demokracija zdaj!, democracynow.org, Poročilo o vojni in miru. Sem Amy Goodman z Juanom Gonzálezom.
Finska se uradno pridružuje Nato danes v potezi, ki podvoji Natovo mejo z Rusijo. Finska in Rusija si delita 800 milj meje. Finska se vojaškemu zavezništvu pridružuje teden dni po tem, ko je turški parlament glasoval za ratifikacijo njenega članstva.
Turčija in Madžarska morata Švedsko še odobriti za članico Nato. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je zavrnil pristop Švedske k Nato potem ko jo je obtožil, da daje zatočišče kurdskim disidentom, ima za teroriste in želi izročitev.
Finska in Švedska sta skupaj zaprosili za pridružitev Nato. To so storili maja 2022, približno tri mesece po ruski invaziji na Ukrajino.
To je Nato Generalni sekretar Jens Stoltenberg danes govori.
JENS STOLTENBERG: Danes je zgodovinski dan, saj bomo čez nekaj ur pozdravili Finsko kot 31. članico našega zavezništva. Tako bo Finska varnejša in Nato močnejši. … S članstvom bo Finska dobila železno varnostno jamstvo. 5. člen, naša klavzula o kolektivni obrambi — eden za vse, vsi za enega — bo od danes dalje veljal za Finsko.
AMY DOBER ČLOVEK: Kremelj je zavrnil pridružitev Finske Nato kot, citiram, "napad na našo varnost," brez narekovajev. V ponedeljek so ruske oblasti napovedale, da bodo okrepile vojaško prisotnost v severozahodni Rusiji.
Pridružita se nam dva gosta. Reiner Braun je nekdanji izvršni direktor Mednarodnega mirovnega urada, nemški mirovni aktivist, zgodovinar in pisatelj, ki je vodil kampanjo proti ameriški letalski bazi v Ramsteinu in proti Nato. Pridružuje se nam iz Berlina. In v Helsinkih na Finskem se nam pridruži Atte Harjanne. Je finski politik, ki trenutno deluje v finskem parlamentu za Zeleno ligo v volilni enoti Helsinki.
Začnimo z Atte Harjanne. Ste član Zelene stranke na Finskem. Včasih je nasprotovalo pridružitvi Nato vendar zamenjal lani. Ali lahko poveste, zakaj se vam zdi današnji dan tako pomemben?
POZOR HARJANNE: Današnji dan je seveda pomemben, saj smo tam slišali govoriti gospoda Stoltenberga, da je to zgodovinski dan, saj se Finska pridružuje zavezništvu. In mislim, da se nam zdi, da je v tem času potrebno, a tudi ne samo zagotavljanje in pomoč pri krepitvi naše varnosti, ampak tudi več prispevanja k varnosti celotne Evrope.
Ja, in zelena stranka, včasih smo bili malo dvomljivi do članstva. Seveda se je februarja 2020 vse spremenilo. In pojavili so se tudi nekakšni glasni zagovorniki Nato že leta - vključno z mano, na primer. Ampak, ja, vse se je precej spremenilo z ruskim napadom v Ukrajini.
JUAN GONZÁLEZ: In kakšen je vaš odziv na rusko stališče o nadaljnji širitvi Nato dlje proti vzhodu dejansko ogroža varnost Rusije?
POZOR HARJANNE: No, mislim, da je to zelo tipičen paranoičen govor in pripoved o Kremlju, da je kot nekakšna obkoljena trdnjava. Dejstvo je, da Nato je izključno obrambno zavezništvo za Evropo. In seveda pristop k Nato temelji na prostovoljni odločitvi vsake države za to. Torej, mislim, da gre za povsem paranoično kremeljsko pripoved, to je — glavno občinstvo je pravzaprav domače občinstvo.
JUAN GONZÁLEZ: Ko rečete »izključno obrambni«, mislim, da bi se ljudje, ki živijo v Srbiji ali Libiji, morda spraševali, ali Nato je zgolj obrambno zavezništvo.
POZOR HARJANNE: Ja, no, to je res. Seveda, Nato tudi pri tem, kot so te operacije. Toda če pogledamo z vidika pridružitve Finske zavezništvu, se to razume kot popolnoma obrambno dejanje, da bi nekako okrepili evropsko varnost kot celoto. Nato, kot taka, ne predstavlja nobene grožnje Rusiji vojaško, le v smislu zagotavljanja obrambe in s tem nekako zagotavlja določeno zaustavitev in mejo za rusko agresijo in idejo ustvarjanja te sfere vpliva z agresivno politiko ali celo z nasiljem.
AMY DOBER ČLOVEK: Reiner Braun, če se lahko iz Berlina odzovete na to, kar se danes dogaja, se pridruži Finska Nato? Tvoj odgovor?
REINER BRAUN: Veste, ni zgodovinski dan. Današnji dan je konec daljše zgodbe. Finska je bila vsa zadnja leta del Nato sistem poveljevanja in nadzora, del mnogih Nato vaje, vključno z Nato čete na Finskem in povečanje njihovega vojaškega proračuna na več kot 2 % Nato. Konec je torej militarizacije Finske in celotne regije. In ta dan ni zgodovinski. To je preboj v zgodovini Finske, ki je bila po mojem mnenju nevtralna država z veliko uspehi v mirovnih misijah, z velikimi mednarodnimi mirovnimi dogodki, kot je Helsinška konferenca leta 1975. Ta čas je mimo.
In zakaj? Ker je bilo več ruskih vojakov bližje meji? Ker imajo morda celo jedrsko orožje na obeh straneh? Zdaj govorijo samo na ruski strani o novem jedrskem orožju, a počakajmo dve ali tri leta. In zaradi tega je spet korak za stopnjevanje v Evropi in ne miren korak. In odkrito povedano, reči Nato je obrambno vojaško zavezništvo, smo pozabili na Libijo? Ali smo pozabili na Afganistan? Ali smo pozabili na Jugoslavijo? Mislim, da je to res neumno.
In naj povem še en stavek Nato. Nato rekel, da je Organizacija Severnoatlantske pogodbe. To ni več res. Nato je največje vojaško zavezništvo na svetu, z glavnim poudarkom tudi okoli Kitajske, z vsemi novimi sporazumi z Japonsko, Južno Korejo, Malezijo, Filipini, konec in konec. Torej je največje — zgodovinsko največje vojaško zavezništvo na svetu in zagotovo ne vzpostavlja miru. Ustvarja celo številne težave za mir in varnost.
JUAN GONZÁLEZ: Ali lahko, Reiner Braun, govorite o pomenu presenetljivega obiska nemškega podkanclerja v Kijevu?
REINER BRAUN: Veste, spet so bili vsi člani nemškega parlamenta na obisku v Kijevu do zdaj, manjkal pa je minister za gospodarstvo. In kar počne, je šel z veliko industrijo naše države, kajti pri ponovnem razvoju države, obnovi države Ukrajine, tudi nemška industrija želi zaslužiti veliko denarja, kot da smo dobičkarji ves nov razvoj v vzhodni Nemčiji in vzhodni Evropi. In to je glavni razlog, da gre.
In zanimivo je, da razpravljajo o obnovi Ukrajine. Toda kaj je potrebno za obnovo Ukrajine? Prvi korak mora biti prekinitev ognja in pogajanja. Upajmo torej, da bo minister Habeck prišel na odlično idejo, da podpre naše stališče, da sta potrebna takojšnja prekinitev ognja in pogajanja za Ukrajino, da lahko začnemo z obnovo te močno uničene države.
AMY DOBER ČLOVEK: Reiner Braun, če lahko govorite o predlogu nemških politikov za pogajanja, ki ga je ukrajinski predsednik Zelenski ta konec tedna zavrnil?
REINER BRAUN: Veste, zanimivo, zavrnil je našo pritožbo njegovega namestnika zunanjega ministra, podpira pa predloge Kitajske, ki so povsem na enaki ravni, češ da potrebujemo pogajanja za premagovanje te brutalne vojne. In ideja za tem je, da nihče ne more vojaško zmagati v tej vojni. Torej je alternativa nadaljevanje vsakodnevnega ubijanja. Do zdaj imamo več kot 200,000 mrtvih. In ko že razmišljamo o tako imenovanih spomladanskih vojaških ofenzivah, jih bomo morda spet imeli enako. Kaj je alternativa? Alternativa ni sprejeti dejanskega stanja, ampak ustaviti vojno in začeti pogajanja o novem razvoju dogodkov v Ukrajini in novem mirovnem procesu v Evropi.
In naš predlog je, da je to nemogoče storiti z evropskega vidika, ker so skoraj vse evropske države globoko vpletene v vojno z urjenjem ukrajinskih vojakov, pošiljanjem orožja, vohunskimi ofenzivami in varnostnimi nameni. Torej je edina možnost, da imamo mednarodno mirovno koalicijo, ki prihaja z globalnega juga, kot moderatorja ali posrednika za mirovni proces. In zato pravimo, da podpiramo predloge Brazilije in Kitajske, Indonezije in Indije za razvoj takšne mirovne koalicije. In upamo, da bo ta mirovna koalicija dobila podporo vlade Nemčije in Francije.
V vsakem primeru si bomo prizadevali za to. In to bi lahko ustvarilo vzdušje za prihod na pogajanja in za zaustavitev tega vsakodnevnega ubijanja in za odpiranje vrat za mirno in boljšo prihodnost za Ukrajino, ampak za celotno Evropo, saj je alternativa eskalacija. In to vidimo pri osiromašenem uranu. To vidimo z novimi jedrskimi orodji v Belorusiji. Korak za korakom stopnjujemo razmere, ki lahko vodijo v jedrsko vojno. Alternativa so pogajanja in prekinitev ognja.
JUAN GONZÁLEZ: Ponovno bi rad privabil Atte Harjanne, da bi spregovorila o tem vprašanju: Ali so premirje in pogajanja mogoča za diplomatsko rešitev vojne? V preteklosti ste zagovarjali spodbujanje evropskih vlad, naj Ukrajini ponudijo več vojaškega orožja.
POZOR HARJANNE: ja Mislim, da je tukaj jasno, da se pogajanja o miru — o miru ne morejo izvajati prek glav Ukrajincev. Ukrajina je suverena država, ki je pod kriminalnim napadom Rusije. Zato se moramo izogniti tej lažni simetriji v situaciji. Kar zadeva stopnjevanje, se skoraj zdi, da Rusija stvar stopnjevanja samo uporablja kot osnovo za omejitev podpore Ukrajini. In poskrbeti bi morali, da kot demokratične zahodne države poskrbimo, da pomagamo Ukrajincem zaščititi njihovo lastno suverenost, lastna človeška življenja, njihovo svobodo in tudi vrednote, ki so nam drage.
Seveda pa na koncu po vojni pride mir. In zagotoviti moramo, da obstaja prostor za mir, vendar se o njem ne more pogajati zaradi Ukrajincev – Ukrajincev. Torej morajo imeti besedo glede pogojev. In medtem je zelo pomembno ohraniti vojaško podporo in civilno podporo na ravni, ki pomaga Ukrajincem, da prevzamejo premoč in ohranijo premoč v tej vojni, kar je popolnoma — popolnoma vsa odgovornost za vojno leži v Rusiji in v Kremlju.
AMY DOBER ČLOVEK: Atte Harjanne, če lahko govorite tudi o volitvah, ki so pravkar potekale na Finskem? Imate novega predsednika vlade – popravite me, če napačno izgovarjam njegovo ime – Petteri Orpo, ki je dosegel zmago z 20.8 % glasov, desnosredinska Nacionalna koalicijska stranka, proti stranki premierja Marina, levosredinska Socialni demokrati, ki so dobili skoraj 20 %. To so zelo majhne številke. Kaj to pomeni za Finsko?
POZOR HARJANNE: No, mislim, da to pomeni nekakšen zasuk proti bolj konzervativni, desničarski poti. Mislim, da je tukaj glavno vprašanje gospodarstvo. Torej, na nek način - kako zagotoviti, da bomo - ali glavni cilj novega predsednika vlade je boj proti dolgu in uravnoteženje finskega gospodarstva. Torej, to je bilo glavno vprašanje v zvezi z volitvami.
Kar zadeva zunanjo varnostno politiko, kot veste, Nato Sama odločitev je bila sprejeta z veliko večino in nobeno parlamentarno telo ali stranka dejansko ni nasprotovala pristopu. Torej, verjetno je jasno, da je linija zunanje varnostne politike, ideja, ki smo ji zavezani Nato in se tudi zavezala k podpori Ukrajine, tu ne vidim večjih sprememb.
Premierka Marin je pravzaprav - zmagala, tako da je njena stranka dobila več mandatov, kar je za sedanjo premierko precej nenavadno. In še vedno je [neslišno] pridobila ogromno glasov v svojem volilnem okraju. Ampak, ja, torej, vprašanje so domače in v veliki meri gospodarske in regionalne gospodarske zadeve, ki so potem res odločile o glasovanju, tako rekoč.
JUAN GONZÁLEZ: Reiner Braun, imamo samo približno 30 sekund ali več, toda ali lahko govorite o protivojnem gibanju v Nemčiji, vaših načrtih za april in o tem, kako nemški mediji pokrivajo vojno v Ukrajini?
REINER BRAUN: Veste, imamo — pred našimi velikonočnimi pohodi smo. V naslednjih dneh bomo imeli na ulicah deset tisoč ljudi. To je naš en korak naših velikih dejavnosti. In veste, spremljamo velike dejavnosti v Münchnu in Berlinu v začetku leta.
Toda moj kolega slabo razume vojno. Ne gre le za rusko-ukrajinsko vojno. To je proxy vojna in državljanska vojna. In če rečemo, da je vsa odgovornost na Rusiji, to podcenjuje razvoj vojne. In mislim, da je to res velika napaka, da ne vidimo, kaj se dogaja s sporazumom iz Minska in zakaj sta naša kanclerka in Macron lagala o sporazumu iz Minska in ga nočeta skleniti. Zato menim, da je res prelahko reči, da je vsa odgovornost na Rusiji.
AMY DOBER ČLOVEK: Reiner Braun, to bomo morali pustiti tam. Najlepše se vam zahvaljujemo, nekdanji izvršni direktor Mednarodnega mirovnega urada in Atte Harjanne, članica zelenega parlamenta na Finskem. Sem Amy Goodman, z Juanom Gonzálezom.
Nemški mirovni aktivist svari, da bi vstop Finske v Nato lahko bil korak k jedrski vojni z Rusijo
Finski predsednik in premier pravita, da nameravata končati desetletja nevtralnosti in se pridružiti Nato. Pričakuje se, da si bo prizadevala tudi Švedska Nato članstvo. Kremelj pravi, da Rusija vidi širitev Nato na svojih mejah kot grožnja. "Ljudje na obeh straneh bodo trpeli," pravi Reiner Braun, izvršni direktor Mednarodnega mirovnega urada, ki opozarja, da bo Rusija v odgovor eskalirala in premaknila več jedrskega orožja blizu 830 milj dolge finsko-ruske meje.
Prepis
AMY DOBER ČLOVEK: To je Demokracija zdaj!, democracynow.org, Poročilo o vojni in miru. Sem Amy Goodman.
Finski predsednik in premier sta v četrtek napovedala, da podpirata pridružitev Finske Nato, ki končuje desetletja nevtralnosti. Voditelji so Finsko pozvali, naj zaprosi za Nato članstvo brez odlašanja. Finska si z Rusijo deli 830 milj meje. Finski naj bi se pri iskanju pridružila tudi Švedska Nato članstva, o čemer je malokdo razpravljal pred rusko invazijo na Ukrajino. Rusija se je na novico odzvala z grožnjo, da bo sprejela povračilne ukrepe, da bi ustavila to, kar imenuje grožnje svoji nacionalni varnosti. The New York Times Poročila dodatek Finske in Švedske k Nato povečuje možnost širše vojne med Rusijo in Zahodom.
Zdaj gremo v Berlin v Nemčiji, kjer se nam pridruži Reiner Braun, izvršni direktor Mednarodnega mirovnega urada, nemški mirovni aktivist, zgodovinar, avtor, ki se je leta boril proti Nato.
Ali lahko govorite o tej odločitvi finskega predsednika in premiera in o pomenu tega? Videti je, da jim je Švedska pri tem na strani.
REINER BRAUN: Veste, spet gre za pomembno spremembo varnostnega sistema v Evropi. Predvsem in najprej je to prekinitev pogodbe. Finska ima pogodbo z Rusijo – prva pogodba je iz leta 1948, druga je nova iz leta 1992 –, ki opisuje nevtralnost in prijateljstvo med Finsko in Rusijo kot ozadje njunih skupnih odnosov. In Finska ni — ni preklicala te pogodbe, zato gredo proti tej pogodbi, kar je precej nezakonito dejanje, ki ga počnejo.
Druga točka so odnosi med srednjo Evropo oz Nato in Rusija glede na vojaške izdatke je približno 50 proti ena do zdaj. Zdaj bo 70 ali 80 proti ena. In očitno se bo Rusija odzvala. Tako imamo spet nadaljevanje spirale eskalacije v središču Evrope in to ni mirno. Kaj bi moralo biti naslednje? Bi morali biti naslednji Moldavija in Gruzija? Naslednje bi moralo biti, da se mu bomo pridružili Kazahstan ali Uzbekistan Nato? Bo naslednja, Japonska?
In kakšen je odziv Rusije? Na mejo Poljske in baltskih držav bodo prinesli več jedrskega orožja. Povečali bodo svoje vojaške izdatke. Ljudje na obeh straneh bodo trpeli. Torej je to vsekakor korak v popolnoma napačno smer, ki vsekakor ni v pomoč pri prihodu do nove varnostne arhitekture po čim hitrejšem koncu vojne v Ukrajini.
Kar potrebujemo, so pogajanja in za Finsko, ki ima zgodovino nevtralnosti – Finska je bila država OVSE in KVSE dogovorov. Tam so bili sestanki, bili smo v Helsinkih. Ta čas bo minil. Finska se bo odpovedala svojemu neodvisnemu, aktivnemu položaju, ki združuje Vzhod in Zahod, samo zato, da bi se pridružila Nato, samo zato, ker je zelo majhen del v Nato arhitektura. To je res nepolitični in nevarnostni korak za umirjen varnostni sistem v Evropi.
AMY DOBER ČLOVEK: Ali lahko spregovorite o pismu, ki ste ga pomagali napisati tako predsedniku Putinu kot predsedniku Ukrajine Zelenskemu in ki poziva k prekinitvi ognja?
REINER BRAUN: Veste, za nas je bil 9. maj zgodovinski dan, ki je Evropo osvobodil fašizma. In države, ki so prinesle največ žrtev, so bile Sovjetska zveza, ki je vključevala Rusijo in Ukrajino. Torej, naše pismo je bilo reči, ko boste imeli svoje govore 8. ali 9. maja, po teh govorih se morate zbrati in se pogajati za mir v tradiciji zmage nad fašističnim sistemom. In razmisliti bi morali o načinih, kako lahko znova združite ljudi teh dveh držav, ki imata toliko skupnih stvari, ki imata toliko stvari v skupni zgodovini, ki imata toliko stvari skupaj v jezikih, v kmetijskem sistemu , v pogodbah, v izobraževalnem sistemu. In preseči moramo ta grozljiv razkol med tema dvema državama.
In prva točka, h kateri pozivamo, je bila in je prekinitev ognja. Minila sta 8. in 9. maj. Škoda, da nismo mogli začeti s pogajanji. Še naprej pa bomo delali na premirju. In mislim, da potrebujemo več mednarodnega pritiska za ta pogajanja. In zame je papež pošiljal zelo zanimivo in zelo obetajoče znamenje za začetek teh pogajanj. Upam, da mu bodo drugi politični voditelji na svetu – morda Macron, morda Xi iz Kitajske – sledili, da bi ti dve državi, Rusijo in Ukrajino, spravili za isto pogajalsko mizo.
AMY DOBER ČLOVEK: Ali lahko razložite, kaj načrtujete mirovni vrh, ki ga vi in številne druge skupine načrtujete junija v Španiji?
REINER BRAUN: Veš, obstaja Nato vrh. in Nato je največje vojaško zavezništvo na svetu. Nato je največji vojaški porabnik. Šestdeset odstotkov celotnega denarja, ki se porabi po vsem svetu, porabijo Nato države. Torej, to Nato Vrh bo poslal znake v popolnoma napačno smer: več militarizacije, več dejanj proti Rusiji in Kitajski, več obkrožanja teh dveh držav.
In želimo protestirati in prepričati več delov javnosti, da je to napačna pot. To je pot do katastrofe. To je način, da bo nova jedrska vojna končna jedrska vojna. Ne moremo delati takšne politike, ko želite rešiti podnebni problem, ko želite premagati lakoto. Lakota postaja veliko močnejša, odkar imamo ukrajinsko vojno. Kako naj ti ljudje v Afriki preživijo, ko iz Ukrajine in Rusije ni več pridelkov?
Želimo torej povedati znake, da potrebujemo alternativno politiko. Naš vrh je torej vrh za propagando in akcije za politiko skupne varnosti, ki v ozadju pravi, da moramo upoštevati varnostne interese vseh držav. In potrebujemo, nacionalno in mednarodno, proces razorožitve. Ni več mogoče porabiti 2 bilijona ameriških dolarjev za vojaške namene, ko ljudje trpijo in ko ne znamo rešiti podnebnih problemov.
AMY DOBER ČLOVEK: No, Reiner Braun, želim se ti zahvaliti, ker si bil z nami, izvršni direktor Mednarodnega mirovnega urada, nemški mirovni aktivist, zgodovinar in pisatelj, ki je vodil kampanjo proti ameriški letalski bazi v Ramsteinu in tudi proti Nato.
