Avtor Robert C. Koehler
"Ko nekdo vpraša:" Zakaj to počneš gooku, zakaj to počneš ljudem? " vaš odgovor je: 'Pa kaj, oni so samo zvijače, niso ljudje. Ni pomembno, kaj jim delate; niso ljudje. '
"In ta stvar je vgrajena v vas," Cpl. John Geymann je pričal pred skoraj 44 leti na preiskavi Winter Soldier Investiation v Detroitu, ki jo je sponzoriral Vietnamski veterani proti vojni. "To ti je v glavo od trenutka, ko se zbudiš v taborišču, do trenutka, ko se zbudiš, ko si civilist."
Temelj vojne je dehumanizacija. To je bila lekcija Nam iz Operacija Ranch Hand (odmetavanje 18 milijonov galon herbicidov, vključno z agentom Orange, v džungle Vietnama) v My Lai zaradi uporabe napalma do bombardiranja Kambodže. In preiskava zimskega vojaka je začela proces dehumanizacije spraviti v javnost.
To je bil osupljiv in prelomni trenutek v zgodovini vojne. Pa vendar - uganite kaj? -tridnevno zaslišanje, na katerem je 109 vietnamskih veteranov in 16 civilistov pričalo o resničnosti ameriških operacij v Vietnamu, ni prikazano nainteraktivni časovni premici”Na spletnem mestu, ki ga sponzorira Ministrstvo za obrambo, v skladu z razglasitvijo predsednika Obame, ki obeležuje 50-letnico vojne.
To seveda ni presenečenje. Nerodno neopredeljena, strahopetna točka spletnega mesta in predsedniška razglasitev-"potiskali so se skozi džungle in riževe poljane, vročino in monsun, junaško se borili za zaščito idealov, ki so nam kot Američani dragi"-je "lepo-če" grozljivo vojno, obrišite sluz, vrnite javno zavest v stanje brezpogojnega oboževanja vseh ameriških vojaških operacij in pregnajte »vietnamski sindrom« iz nacionalne identitete.
Kaj pa, če bi v njej umrlo nekje med 2 in 3 milijoni Vietnamovcev, Laotovcev in Kambodžanov, skupaj z 58,000 ameriškimi vojaki (po nekaterih ukrepih je veliko več veterinarjev zagrešilo) samomor pozneje)? Slaba vojna ni nič drugega kot težave za tiste, ki želijo voditi naslednjo. Potrebna je bila generacija prenove, preden je vojaško-industrijsko gospodarstvo lahko sprožilo vojno proti terorizmu, ki pa sama nima več velike podpore javnosti. Morda je obnovitev Vietnama v stanje lažne slave del obsežnejšega načrta, s katerim bi ameriška javnost postala ponosna na vse svoje vojne in s tem postala bolj skladna z idejo (in realnostjo) trajne vojne.
Spletno mesto za spomin na vojno v Vietnamu povzroča resne odzive, na primer Veterani za mirpopolno razkritje”Kampanja; in a peticije, ki sta jo podpisala znana protivojna aktivista, kot sta Tom Hayden in Daniel Ellsberg, ter zahtevala, da se kot del vojne zapuščine vključi plimski val protestov proti vojni v šestdesetih in sedemdesetih letih. Seveda se strinjam, vendar moram dodati, da je tukaj v igri veliko več kot natančnost zgodovinskega zapisa.
Kot je povedala dolgoletna novinarka in bližnjevzhodna učenjakinja Phyllis Bennis New York Times, "Tega prizadevanja, da bi upravičili grozne vojne pred 50 leti od današnjih grozljivih vojn, ne morete ločiti."
Ponavljam: Temelj vsake vojne je dehumanizacija, grozljiv proces z dolgotrajnimi in neskončno razkrivajočimi se posledicami. In vietnamska vojna je bila prva, v kateri je popolna groza tega procesa, ki mu je odvzela vsa slava in psevdo nuja, dosegla pomembno ozaveščenost javnosti.
Prizadevanja spletnega mesta za razveljavitev tega zavedanja so patetična. V zgodnji različici časovnice so na primer pokol My Lai zavrnili kot "incident". Ugovor javnosti je prisilil spletno mesto, da je ugriznilo kroglo in v svojem seznamu 16. marca 1968 priznalo: "Ameriški oddelek ubije na stotine vietnamskih civilistov v My Lai."
Ho hum. Še vedno je bila dobra vojna, kajne? Moj Lai je bil samo aberacija. Grešnega kozla so aretirali, mu sodili in ga obsodili. . .
A kot so iz pričevanja veterinarskega zimskega vojaka in številnih knjig in člankov grozljivo razvidni, My Lai ni bila aberacija, ampak normalna situacija: "So samo huligani, niso ljudje."
Kot sta Nick Turse in Deborah Nelson opozorila v članku iz leta 2006 v Los Angeles Times ("Civilni poboji so ostali nekaznovani"), ki temelji na pregledu tajnih podatkov vojaških tajnosti: "Zlorabe niso bile omejene na nekaj lopovskih enot, časovni pregled najdenih datotek. Odkrili so jih v vsaki vojaški diviziji, ki je delovala v Vietnamu. " Dokumenti so utemeljevali 320 primerov mučenja, zlorabe ali množičnega umora vietnamskih civilistov, še več sto jih je bilo prijavljenih, vendar ne utemeljenih, so zapisali.
Članek podrobno opisuje številne incidente nasilnega ubijanja vietnamskih civilistov in vključuje pismo, ki ga je anonimni vodnik poslal generalu Williamu Westmorelandu leta 1970, v katerem je "opisano razširjeno, neprijavljeno pobijanje civilistov s strani pripadnikov 9. pehotne divizije v Mekongu Delta - in krivili pritisk nadrejenih za ustvarjanje velikega števila teles. "
V pismu je pisalo: »Bataljon [sic] bi ubil morda 15 do 20 [civilistov] na dan. S 4 bataljoni v brigadi bi to bilo morda 40 do 50 na dan ali 1200 do 1500 na mesec, enostavno. Če imam le 10% prav in verjemite, da je to še veliko več, vam poskušam povedati o 120-150 umorov ali My Lay [sic] vsak mesec več kot eno leto. "
In še veliko več je. Nekatera pričevanja so neznosno grozljiva, na primer Sgt. Joea Bangerta pričevanje pri preiskavi zimskega vojaka:
»Lahko preverite pri marincih, ki so bili v Vietnamu - vaš zadnji dan v državah, ko ste postavili bataljon v kampu Pendleton, imate majhno lekcijo in to se imenuje lekcija zajca, kjer pride osebje podčastnik in ima zajca, se pogovarjam o begu in izogibanju ter preživetju v džungli. Ima tega zajca in potem v nekaj sekundah, ko se ga skoraj vsi zaljubijo - ne zaljubijo se vanj, ampak, veste, tam so humani - poči ga po vratu, mu odlepi kožo, iztrebi črevo to. to naredi zajcu - potem pa vržejo drobovje v občinstvo. Iz tega lahko dobite vse, kar želite, toda to je vaša zadnja lekcija, ki jo ulovite v Združenih državah, preden odidete v Vietnam, kjer vzamejo tega zajca in ga ubijejo, mu odležejo kožo in se igrajo z njegovimi organi, kot da je smeti in mečejo organe povsod, nato pa te fante naslednji dan spustijo na letalo in jih pošljejo v Vietnam. "
To je popolnoma jasno: ameriški vojaki so bili pritisnjeni od zgoraj, res usposobljeni in ukazani, naj "sovražnika" - vključno s civilisti, vključno z otroki - obravnavajo kot nečloveške. Ves pokol, ki je sledil, je bil predvidljiv. Ker nam moralno poškodovani veterinarji, ki prihajajo iz Iraka in Afganistana, nenehno sporočajo, da gremo v vojno.
Robert Koehler je nagrajeni novinar in nacionalno sindikiran pisatelj v Chicagu. Njegova knjiga, Pogum raste na rani (Xenos Press), je še vedno na voljo. Stopite v stik z njim koehlercw@gmail.com ali obiščite njegovo spletno mesto na naslovu commonwonders.com.
© 2014 TRIBUNE CONTENT AGENCY, INC.
