Naslednji intervju je ponatisan z dovoljenjem družbe Inquiting Mind: Semenarna revija skupnosti Vipassana, Vol. 30, št. 2 (pomlad 2014). © 2014 z Inquiting Mind.
Priporočamo vam, da naročite kopijo izdaje Incoming Mind's Spring 2014 "War and Peace", ki z budističnega vidika raziskuje pozornost in vojsko, nenasilje in sorodne teme. Vzorčne izdaje in naročnine so na voljo na spletnem mestu www.inachingmind.com s plačilom, kar lahko. Prosimo, podprite delo Inquiry Mind!
KARMA PLESNIKA:
INTERVJU Z ANN WIGHT
Po mnogih letih v ameriški vojski, ki ji je sledila Služba za tuje, je Ann Wright zdaj mirovna aktivistka, katere ključni odstop iz ameriškega State Departmenta je vplival na budistična učenja. Je edinstven glas o vprašanjih vojne in miru. Wright je v ameriški vojski služil trinajst let in šestnajst let v vojaških rezervah, pri čemer se je povzpel v čin polkovnika. Po vojski je šestnajst let službovala v State Departmentu v državah od Uzbekistana do Grenade in kot namestnica vodje misije (namestnica veleposlanika) v ameriških veleposlaništvih v Afganistanu, Sierri Leone, Mikroneziji in Mongoliji. Marca 2003 je bila ena od treh uslužbencev zvezne vlade, vseh uradnikov State Departmenta, ki so odstopili v znak protesta proti vojni v Iraku. V zadnjih desetih letih je Wright pogumno spregovoril o najrazličnejših vprašanjih, vključno z jedrsko energijo in orožjem, Gazo, mučenjem, nedoločenim zapiranjem, zaporom Guantanamo in brezpilotnimi brezpilotnimi letali. Wrightov aktivizem, vključno s pogovori, mednarodnimi potovanji in državljansko nepokorščino, je bil v mirovnem gibanju še posebej pomemben. Kot pravi, so sodelavci aktivisti, okrepljeni z njenim zagovarjanjem, "Tu je nekdo, ki je v vojski in diplomatskem zboru preživel veliko let svojega življenja in je zdaj pripravljen spregovoriti o miru in izzivati utemeljitev, ki jo mora imeti Amerika vojna, da bi bila prevladujoča sila na svetu. "
Wright sodeluje z organizacijami, kot so Veterani za mir, Code Pink: Ženske za mir in Akcija za mir. Toda na svojem ozadju tako v vojski kot v ameriškem diplomatskem zboru govori kot neodvisen glas.
Vprašanja urednika Mind Alan Senauke in Barbara Gates sta novembra 2013 prek Skypeja intervjuvala Ann Wright.
POISKOVANJE MIND: Vaš odstop iz ameriškega State Departmenta v 2003 v nasprotju z vojno v Iraku je sovpadal z vašim začetnim študijem budizma. Povejte nam, kako ste se zanimali za budizem in kako je študij budizma vplival na vaše razmišljanje.
ANN WIGHT: V času mojega odstopa sem bil namestnik vodje misije ameriškega veleposlaništva v Mongoliji. Začel sem preučevati budistična besedila, da bi lažje razumel duhovne temelje mongolske družbe. Ko sem prišel v Mongolijo, je minilo deset let po izstopu države iz sovjetske sfere. Budisti
so izkopavali relikvije, ki so jih njihove družine pokopale desetletja prej, ko so Sovjeti uničili budistične templje.
Pred prihodom v Mongolijo nisem ugotovil, koliko je budizem del življenja države pred sovjetskim prevzemom v 1917. Pred dvajsetim stoletjem je bil stik budistične misli med Mongolijo in Tibetom velik; v resnici je izraz Dalaj Lama mongolska fraza, ki pomeni "ocean modrosti."
Medtem ko je bilo večina lamov in redovnic ubitih v času sovjetske zveze, so v petnajstih letih, odkar so sovjeti razbremenili državo, mnogi Mongoli preučevali dolgo prepovedano religijo; ustanovljeni so bili novi templji in močne budistične medicinske in umetniške šole.
Ulan Bator, glavno mesto in tam, kjer sem živel, je bil eno izmed središč tibetanske medicine. Kadarkoli sem prehladila ali gripo, bi šla v templinsko lekarno, da bi videla, kaj priporočajo tamkajšnji zdravniki, in v pogovorih z menihi in mongolskimi civilisti, ki so pomagali voditi lekarno, sem spoznala različne vidike budizma. Vzela sem tudi večerni tečaj budizma in opravila priporočena branja. Verjetno ne preseneča večine budistov, zdelo se je, kot da bi vsakič, ko bi odprl knjižico v eni seriji branja, prišlo do nečesa, kar je bilo, o moj božji, kako neverjetno, da mi to posebno branje govori.
IM: Kateri nauki so govorili z vami?
AW: Različni budistični trakti so bili med mojo notranjo razpravo o tem, kako rešiti svoja nesoglasja glede politike z Bushevo administracijo, zelo pomembni. En komentar me je spomnil, da imajo vsa dejanja posledice, da so države, tako kot posamezniki, na koncu odgovorne za svoja dejanja.
Zlasti pripombe dalajlame v septembru 2002 v njegovem spominu na prvo obletnico septembra 11 so bile pomembne pri mojih razpravah o Iraku in še pomembnejše pri našem pristopu k svetovni vojni proti terorizmu. Dalajlama je dejal: „Konflikti ne nastanejo nenavadno. Pojavijo se kot posledica vzrokov in stanj, od katerih so mnogi pod nadzorom antagonistov. Tu je pomembno vodstvo. Terorizma ni mogoče premagati z uporabo sile, saj ne obravnava zapletenih osnovnih problemov. Dejansko uporaba sile morda ne bo le rešila težav, temveč jih lahko še poslabša; pogosto pušča uničenje in trpljenje v
zbujanje. "
IM: Nakazal je pouk o vzroku
AW: Da, vzročno in posledično vprašanje, ki ga Busheva administracija ni upla priznati. Dalajlama je ugotovil, da morajo ZDA preučiti razloge, zakaj sta Bin Ladin in njegova mreža v Ameriko vnašala nasilje. Po prvi zalivski vojni je bin Laden sporočil svetu, zakaj se jezi na Ameriko: ameriške vojaške baze so v Savdski Arabiji zapustile "sveto deželo islama" in ameriška naklonjenost Izraelu v izraelsko-palestinskem konfliktu.
To so vzroki, ki jih ameriška vlada še vedno ne priznava kot razloge, zakaj ljudje še naprej škodujejo Američanom in "ameriškim interesom." To je slepa točka v
Pogled ameriške vlade na svet in tragično se bojim, da je slepo mesto v psihi mnogih Američanov, da ne prepoznamo, kaj počne naša vlada, kar povzroča takšno jezo po vsem svetu in povzroča nasilne in smrtonosne ljudi ukrepanje proti Američanom.
Verjamem, da se je Amerika morala na neki način odzvati na nasilne metode, ki jih je uporabljala Al Kaida. Uničenje stolpov svetovne trgovine, del Pentagona, bombardiranje ameriškega letala Cole, bombardiranje dveh ameriških veleposlaništev v vzhodni Afriki in bombardiranje ameriških vojaških sil Kobar stolpi v Savdski Arabiji ne bi mogli brez odziva. Kljub temu, dokler ZDA resnično ne priznajo, da ameriške politike - zlasti invazija in okupacija držav - povzročajo jezo v svetu in ne spreminjajo načina interakcije v svetu, se bojim, da smo v veliko daljšem obdobju represalije kot dvanajst let, ki smo jih že pretrpeli.
IM: Kot pripadnik oboroženih sil in kot diplomat in zdaj kot politično angažiran civilist ste navedli, da menite, da je včasih primerno izkoristiti vojaško silo. Kdaj je to?
AW: Mislim, da obstajajo nekatere posebne situacije, v katerih je vojaška sila edini način, da zaustavijo nasilje. V 1994-u med genocidom v Ruandi je bilo v enem letu ubitih skoraj milijon ljudi v bojih med Tutsi in Hutusi. Po mojem mnenju bi lahko vstopila zelo majhna vojaška sila in lahko prekinila poboj z mačetami sto tisoč. Predsednik Clinton je dejal, da njegovo največje obžalovanje, ker predsednik ni bil posredoval, da bi rešil življenja v Ruandi, in ta grozni neuspeh bi ga preganjal do konca življenja.
IM: Ali v Ruandi ni bilo sil Združenih narodov?
AW: Da, v Ruandi je bila majhna sila Združenih narodov. V resnici je kanadski general, ki je bil zadolžen za to silo, od Varnostnega sveta OZN zaprosil za dovoljenje za uporabo sile za konec genocida, vendar mu je bilo dovoljenje zavrnjeno. Ima posttravmatski stres in je poskušal samomor zaradi svojega obžalovanja, da ni šel naprej in ravnal odločno, s to majhno silo, da bi že v samem začetku poskusil ustaviti pokol. Zdaj meni, da bi moral tako ali tako uporabiti svojo majhno vojaško silo in se nato spoprijeti s posledicami, da bi jih ZN lahko odpustil zaradi neizpolnjevanja ukazov. Je odločen zagovornik intervencijske mreže genocida.
Še vedno se mi zdi, da je svet boljši, ko se ustavijo nezakonite, brutalne akcije proti civilnemu prebivalstvu in na splošno je najhitrejši in najučinkovitejši način za zaustavitev teh brutalnih dejanj vojaške operacije - operacije, ki na žalost lahko povzročijo tudi izgubo življenja v civilna skupnost.
IM: Ker ste odpovedali državno ministrstvo v nasprotju z iraško vojno, kot odgovornega in včasih ogorčenega državljana, potujete po svetu in si predstavljate svoja stališča kot kritik politike uprav glede različnih mednarodnih vprašanj, vključno z uporaba brezpilotnih brezpilotnih letal.
Z vidika budistične zavezanosti pravičnemu ravnanju, zavedanja in občutka odgovornosti za posledice nekega delovanja je uporaba dronov še posebej zamerljiva.
AW: V zadnjih dveh letih je bilo pri mojem delu velik poudarek na morilskih dronih. Potoval sem v Pakistan, Afganistan in Jemen, kjer sem se pogovarjal z družinami žrtev napadov z brezpilotnimi letali in govoril o svojih pomislekih glede ameriške zunanje politike. Pomembno je potovati v te države, da bi tamkajšnji državljani vedeli, da je na milijone Američanov, ki se popolnoma ne strinjajo z Obamovo administracijo glede uporabe morilskih brezpilotnih letal.
ZDA imajo zdaj možnost, da oseba v letalski bazi Creech v Nevadi sede na zelo udobnem stolu in s pridihom na računalniku umori ljudi na pol sveta. Majhni otroci se učijo tehnologije ubijanja, ko so stari štiri ali pet let. Računalniške igre učijo našo družbo, da ubija in je odporna na čustvene in duhovne učinke ubijanja na daljavo. Ljudje na zaslonu niso ljudje, pravijo naše računalniške igre.
Vsak torek, ki je v Washingtonu znan kot "Terror Terror", predsednik dobi seznam ljudi, na splošno v državah, s katerimi ZDA NISO v vojni, za katere je sedemnajst ameriških obveščevalnih agencij ugotovilo, da so storile nekaj proti ZDA Države, za katere bi morale umreti brez sodnega postopka. Predsednik si ogleduje kratke pripovedi, ki opisujejo, kaj je storila vsaka oseba, in nato naredi kljukico poleg imena vsake osebe, za katero se je odločil, da bi jo bilo treba posebej ubiti.
Nisem George Bush, ampak nič manj ustavni odvetnik Barack Obama, ki je kot predsednik ZDA prevzel vlogo tožilca, sodnika in izvršitelja - po mojem mnenju nezakonito prevzem oblasti. Američani kot družba mislijo, da smo dobri in radodarni in da spoštujemo človekove pravice. In vendar dopuščamo naši vladi, da uporablja tovrstno tehnologijo umorov, da uniči ljudi na pol sveta. Zato sem se počutil prisiljen, da poskušam izobraževati več ljudi v ZDA in drugih delih sveta o tem, kaj se dogaja, ker tehnologija zagotovo prehaja iz države v državo. Zdaj več kot osemdeset držav ima nekakšen vojaški dron. Večina jih še ni oboroženih. Toda šele naslednji korak je, da orožje postavijo na svoje brezpilotne naprave in jih nato celo uporabijo pri svojih svetovalcih in ženskah, kot so to storile ZDA. ZDA so ubile štiri ameriške državljane, ki so bili v Jemnu.
IM: Potem je tu pravi učinek, kolikor lahko to tehnologijo, ki je takoj dostopna vsem, zlahka uporabijo proti nam. To je vzrok in posledica. Ali pa temu rečete karma.
AW: Da, celotno vprašanje karme je ena od stvari, ki je bila zame motivirajoči dejavnik. Vse se vrača, vse se plača. To, kar mi, Združene države, počnemo svetu, se vrača, da nas preganja. Budistične obravnave, ki sem jih delal v Mongoliji, so mi gotovo pomagali, da sem to videl.
Na številnih predavanjih, ki jih dobim od občinstva, je: "Zakaj ti je bilo treba toliko časa odstopiti iz State Departmenta?"
moje odraslo življenje je bilo del tega sistema in racionalizira, kar sem delal v vladi. Nisem se strinjal z vsemi politikami osmih predsedniških uprav, v katerih sem delal, in veliko sem jih držal za nos. Našel sem načine, kako delati na področjih, kjer se nisem počutil, kot da bi komu škodoval. V bistvu pa sem bil, da sem bil še vedno del sistema, ki ljudem po vsem svetu dela slabe stvari. In vendar nisem imel moralnega poguma, da bi rekel: "Odstopil bom, ker se ne strinjam s toliko politikami." Ko resnično pogledate, koliko ljudi je kdaj odstopilo iz naše vlade, jih je zelo malo - le trije nas, ki so odstopili zaradi iraške vojne in druge, ki so odstopili zaradi vietnamske vojne in balkanske krize. Nikoli si ne bi predstavljal, da bi branja, ki sem jih opravil v budizmu, še posebej o karmi, imela takšen vpliv pri odločitvi za odstop, zaradi česar sem se zavzela za mir in pravičnost v svetu.
IM: Hvala. Za ljudi je pomembno, da poznajo vašo pot. Veliko ljudi pride v budizem, ko se v življenju spopadajo s trpljenjem. Toda ti nauki so govorili z vami na natančnem presečišču vašega osebnega življenja in nujnih vprašanj družbe. In premaknili ste se od kontemplacije do dejanja. To je za nas dragocena lekcija.
Ponatisnjeno z dovoljenjem družbe Inquiting Mind: Semenarna revija skupnosti Vipassana, Vol. 30, št. 2 (pomlad 2014). © 2014 z Inquiting Mind. www.inquiringmind.com.
