Kongresnik McGovern želi prisiliti razpravo o umiku ameriških vojakov iz Iraka in Sirije

McGovern vodi dvostransko pripravo resolucije za glasovanje AUMF; Obsoja republikansko vodstvo predstavniškega doma zaradi nedelovanja

WASHINGTON, DC – Danes sta se kongresniku Jimu McGovernu (D-MA), drugemu najvišjemu demokratu v odboru za hišni red, pridružila predstavnika Walter Jones (R-NC) in Barbara Lee (D-CA) pri uvedbi dvostranka hkratna resolucija v skladu z določbami resolucije o vojnih pooblastilih, da bi Parlament prisilil v razpravo o tem, ali naj se ameriške enote umaknejo iz Iraka in Sirije. Ta sklep se lahko da na glasovanje v tednu dne junij 22.

McGovern je bil vodilni glas v kongresu poziva republikansko vodstvo predstavniškega doma, naj spoštuje svojo ustavno dolžnost kot voditelji predstavniškega doma, da predlagajo glasovanje o odobritvi uporabe vojaške sile (AUMF) na misiji ZDA za boj proti Islamski državi v Iraku v Siriji , in drugje.

McGovern je predstavil podobno resolucijo v julij 2014 in spremenjena različica te resolucije, sprejeta z velika dvostrankarska podpora s 370 proti 40 glasovi, vendar je republikansko vodstvo predstavniškega doma v 10 mesecih od začetka bojnih operacij ZDA zavrnilo predlaganje AUMF na glasovanje – tudi potem, ko je predsednik Obama februarja poslal osnutek zahteve AUMF.

Celotno besedilo govora kongresnika McGovern je spodaj.

Kot pripravljeno za dostavo:

G. Govornik, danes sem skupaj s kolegoma Walterjem Jonesom (R-NC) in Barbaro Lee (D-CA) predstavil H. Con. Res. 55, da bi ta parlament in ta kongres prisilil v razpravo o tem, ali naj se ameriške enote umaknejo iz Iraka in Sirije. To resolucijo smo uvedli v skladu z določbami oddelka 5(c) Resolucije o vojnih pooblastilih.

Kot vsi moji kolegi v hiši vedo, je lani predsednik pooblastil letalske napade proti Islamski državi v Iraku in Siriji avgusta 7^th. Združene države že več kot 10 mesecev sodelujejo v sovražnostih v Iraku in Siriji, ne da bi razpravljale o dovoljenju za to vojno. 11. februarja^th letos, skoraj pred 4 meseci, je predsednik kongresu poslal besedilo za dovoljenje za uporabo vojaških sil - ali AUMF - o boju proti islamski državi v Iraku, Siriji in drugod, vendar kongres ni uspel ukrepati na podlagi tega AUMF ali pa prinesite alternativno možnost za nadstropje, čeprav še naprej dovoljujemo in prilagajamo denar, potreben za trajne vojaške operacije v teh državah.

Iskreno rečeno, M. Speaker, to je nesprejemljivo. Zdi se, da ta parlament nima težav s pošiljanjem uniformiranih moških in žensk na škodo; zdi se, da brez težav porabi milijarde dolarjev za orožje, opremo in zračne sile za izvedbo teh vojn; vendar se preprosto ne more povzpeti na ploščo in prevzeti odgovornosti za te vojne.

Naši serviserji in serviserke so pogumni in predani. Kongres pa je plakat otrok strahopetnosti. Vodstvo tega parlamenta s strani objokuje in se pritožuje, ves čas pa se izogiba ustavnim nalogam, da na zbor Parlamenta pripelje AUMF, razpravlja o njem in o njem glasuje.

Naša resolucija, ki bo pred tem parlamentom prišla v obravnavo v koledarskih dneh 15, od predsednika zahteva, da umakne ameriške čete iz Iraka in Sirije v 30 dneh ali najpozneje do konca tega leta, December 31, 2015. Če ta parlament odobri to resolucijo, bi imel kongres še 6 mesecev, da naredi pravo stvar in predloži AUMF pred dom in senat v razpravo in ukrepanje. Bodisi mora Kongres izpolniti svoje odgovornosti in odobriti to vojno, ali pa bi bilo treba naše čete zaradi nadaljnjega zanemarjanja in brezbrižnosti umakniti in se vrniti domov. Tako preprosto je.

Močno me skrbi naša politika v Iraku in Siriji. Ne verjamem, da gre za jasno določeno poslanstvo - z začetkom, sredino in koncem -, ampak bolj kot isto. Nisem prepričan, da bomo s povečanjem našega vojaškega odtisa končali nasilje v regiji; premagati Islamsko državo; ali odpraviti osnovne vzroke za nemire. Gre za zapleteno situacijo, ki zahteva zapleten in bolj domiseln odziv.

Skrbijo me tudi nedavne izjave uprave o tem, kako dolgo bomo sodelovali v Iraku, Siriji in drugod v boju proti Islamski državi. Ravno včeraj, 3. junija^rd, General John Allen, ameriški odposlanec za koalicijo pod vodstvom ZDA, ki se bori proti ISIL, je dejal, da bo ta boj lahko trajal "generacijo ali več." Govoril je v Dohi v Katarju na forumu ZDA in islamski svet.

G. Govornik, če bomo v to vojno vložili eno generacijo ali več svoje krvi in ​​našega zaklada, ali potem ne bi smel kongres vsaj razpravljati, ali naj to odobri ali ne?

Glede na National Priorities Project s sedežem v Northamptonu v Massachusettsu, v mojem kongresnem okrožju, vsako uro davkoplačevalci Združenih držav plačajo 3.42 milijona dolarjev za vojaške akcije proti Islamski državi. 3.42 milijona dolarjev vsako uro, gospod govornik.

To je poleg stotine milijard davčnih dolarjev, porabljenih za prvo vojno v Iraku. In skoraj vsak peni te vojne skrinje je bil izposojen denar, položen na nacionalno kreditno kartico - pod pogojem, da gre za tako imenovana nujna sredstva, ki jih ni treba obračunavati ali podrejati proračunskim omejitvam, kot vsa ostala sredstva.

Zakaj se, gospod govornik, zdi, da imamo vedno veliko denarja ali voljo, da si izposodimo ves denar, ki je potreben za izvedbo vojn? Toda nekako nikoli nimamo denarja za vlaganje v naše šole, naše avtoceste in vodne sisteme ali naše otroke, družine in skupnosti? Ta kongres je vsak dan prisiljen sprejemati težke, resne, boleče odločitve, da bi našemu domačemu gospodarstvu in prioritetam odvzeli vire, ki jih potrebujejo za uspeh. Ampak nekako se vedno najde denar za več vojn.

No, če bomo še naprej porabili milijarde za vojno; in če bomo še naprej govorili našim oboroženim silam, da pričakujemo, da se bodo borile in umrle v teh vojnah; potem se mi zdi, da je najmanj, kar lahko naredimo, to, da vstanemo in glasujemo za odobritev teh vojn, ali pa bi jih morali končati. To dolgujemo ameriškemu ljudstvu; to dolgujemo našim vojakom in njihovim družinam; in dolžni smo, da smo s svojo prisego sledili ustavi ZDA.

Želim biti jasen, M. zvočnik. Ne morem več kritizirati predsednika, Pentagona ali State Departmenta, ko gre za prevzem odgovornosti za to vojno proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Mogoče se ne strinjam s politiko, vendar so izpolnili svojo dolžnost. Na vsakem koraku, od 16. junija 2014, je predsednik kongres obveščal o svojih ukrepih za pošiljanje ameriških vojakov v Irak in Sirijo ter za izvajanje vojaških operacij proti Islamski državi. In 11. februarja^th letos je kongresu poslal osnutek besedila AUMF.

Ne, gospod predsednik, medtem ko se s politiko ne strinjam, je uprava opravila svoje delo. Kongres je bil obveščen in ker so vojaške operacije še naprej stopnjevale, so poslale zahtevo za AUMF kongresu za ukrepanje.

Ta kongres - ta parlament - ni uspel in ni uspel izpolniti svojih dolžnosti. Vedno se je pritoževalo s strani, vodstvo tega parlamenta lani ni ukrepalo, da bi odobrilo to vojno, čeprav se je stopnjevalo in širilo skoraj vsak mesec. Govornik je dejal, da za to niso odgovorni 113^th Kongres, da bi deloval, čeprav se je vojna začela v času njenega mandata. Ne! Ne! Nekako je bila to odgovornost naslednjega kongresa, 114^th Kongres.

No, 114^th Kongres se je sestal januarja 6^th in še vedno ni storila niti ene same stvari, ki bi dovolila vojno proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Govornik je zatrdil, da kongres ni mogel ukrepati glede vojne, dokler predsednik kongresu ni poslal AUMF. No, gospod predsednik, predsednik je 11. februarja storil prav to^th - in še vedno vodstvo tega parlamenta ni storilo ničesar, kar bi dovolilo uporabo vojaške sile v Iraku in Siriji. Zdaj pa govornik govori, da želi, da predsednik pošlje kongresu še eno različico AUMF, ker mu prva ni všeč. Ali se hecate?

No, oprostite, gospod govornik, ne gre tako. Če vodstvu tega doma ni všeč izvirno besedilo predsednikovega AUMF, potem je naloga kongresa, da pripravi osnutek alternative, poročilo, ki je revidirano AUMF iz odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma, ga prinese v parlament, in naj poslanci tega doma o tem razpravljajo in glasujejo. Tako deluje. Če menite, da je predsednikov AUMF prešibak, ga okrepite. Če menite, da je preveč obsežen, mu postavite omejitve. In če nasprotujete tem vojnam, potem glasujte za vrnitev naših vojakov domov. Skratka, opravi svoje delo. Ni pomembno, če je to težko delo. Zato smo tukaj, da počnemo. To nam je po ustavi zadolženo. In zato člani kongresa vsak teden prejemajo plačo od Američanov – da sprejemajo težke odločitve, ne pa bežijo pred njimi. Vse kar prosim, gospod govornik, je, da kongres opravi svoje delo. To je dolžnost tega parlamenta in večine, ki je pristojna za ta parlament – ​​preprosto opraviti svoje delo; vladati, g. govornik. Toda namesto tega smo priča le neumnost, previjanje, pritoževanje, cviljenje in obtoževanje drugih ter popolno in popolno izogibanje odgovornosti, vedno znova in znova. Dovolj!

Tako smo z velikim zadržkom in razočaranjem predstavniki Jones, Lee in jaz predstavili H. Con. Res. 55. Ker če ta parlament nima želodca za izpolnitev svoje ustavne dolžnosti razpravljati in odobriti to zadnjo vojno, bi morali svoje čete pripeljati domov. Če se strahopetni kongres lahko vsako noč odpravi domov k svojim družinam in najdražjim, potem bi morale biti naše pogumne čete deležne enakega privilegija.

Narediti nič ni enostavno. In žalostno mi je reči, da je vojna postala lahka; preveč lahko. Toda stroški glede krvi in ​​zaklada so zelo visoki.

Pozivam vse kolege, da podprejo to resolucijo in zahtevajo, da vodstvo tega parlamenta na seji tega Parlamenta predloži AUMF za vojno proti islamski državi v Iraku in Siriji pred zasedanjem kongresa junija 26^th za 4^th julija.

Kongres mora razpravljati o AUMF, M. Speaker. Samo svoje delo mora opraviti.