Ka la 9 Pulungoana [2023] ka hora ea 11 hoseng The Hague, nyatso ea polao ea morabe le litlolo tse ling tsa molao (art.15.1) mabapi le Palestina haholo-holo e tla hlahisoa Lekhotleng la Machaba la Botlokotsebe. Tšusumetso e ka sehloohong ke "toka ke karabo ea pefo". Bohato bona bo nkiloe ke sehlopha sa machaba sa babuelli ba molao se hlophisitsoeng ke Gilles Devers (Lyon). Mekhatlo e fapaneng (100), ho kenyelletsa le Agora ea Baahi ba Lefatše, e ile ea sebetsa e le lipaki.

Hoa tsebahala hore, maemong a hajoale, tšebeliso ea mekhatlo ea molao ea machabeng ha e na boima boo e lokelang ho ba le bona. Har'a linaha tse jereng boikarabelo bo boholo tabeng eo ho buuoang ka eona, United States le Iseraele ha lia ka tsa lemoha ho nepahala ha ICC le ho thibela bahlahlobi ho kena sebakeng sa bona. Ho feta moo, Machaba a Kopaneng a ile a fetisa letoto la boipelaetso ba ho emisa ntoa, empa United States e ile ea hana 'me ea e thibela.

Ho sa tsotellehe sena, nehelano ea nyatso e bohlokoa haholo hobane e akarelletsa ho sireletsa molao, molao oa machaba le litokelo tsa batho [ka ho loana] meno le manala! E mabapi le ho sireletsa maemo a mantlha a molao le toka holim'a maemo afe kapa afe a tšohanyetso a lipolotiki, moruo, setso, thekenoloji kapa bolumeli kapa "tlhokomeliso" ea menyetla.

Mekhatlo ea rona e fetohile (hape) e mabifi haholo bophelong hobane e entse pefo e 'ngoe ea litsela tse "lumelitsoeng" tsa boitšoaro ba tsona. Nahana ka timetso ea tlhaho (ecocide) aletareng ea kholo ea moruo le ho ruisa barui. Nahana ka pefo e teng mabaleng a lipapali le libakeng tse ling, ho akarelletsa le tsa lipolotiki.

Ha rea ​​lokela ho khutsa ha re tobane le bokhopo ba batho ba lefats'e la lipolotiki ba ikarabellang bakeng sa pefo ena. Ha rea ​​lokela ho khutsa ha re talimane le bokhopo ba baeta-pele bao, tabeng ea ntoa ea Ukraine ka mohlala, ba rerileng le ho tsoela pele ho bolela, ka tumellano e atileng har'a baahi, "ntoa ho fihlela tlhōlo".

Le ka mohla u se ke ua khutsa ha u tobane le baboleli ba pefo le lehloeo. Ho ke ke ha khoneha ho khutsa ha, joalokaha batšehetsi ba nyatso ba bolela: "Ka Phuptjane 1967, Iseraele e ile ea etsa ts'ebetso ea sesole e ileng ea etsa hore e nke taolo ea sebaka sohle sa Mandatory Palestine, tlas'a puso ea sesole, West Bank, Gaza le Jerusalem Bochabela” ’me, ka mor’a moo, “ea nka karolo e ka bochabela ea sebaka sa Jerusalema le ’masepala oa boahelani ba 38, ho tlōla molao-motheo oa thibelo ea ho nkuoa ha libaka ka mabotho a hlometseng.(….). Ho tloha ka 1967, Iseraele e bolokile boemo ba ho hapa matla a sesole ho pholletsa le Sebaka sa Palestine se Hapiloeng, ho kenyeletsoa Gaza. Machaba a Kopaneng a nyatsitse ho se molaong ha bodulo ba ona, empa ha ho mehato e nkuweng bakeng sa metsana kapa Jerusalema(….). Ka 2008, 2012, 2014, le 2021, Iseraele e ile ea qala ts'ebetso ea sesole e ileng ea baka tahlehelo e kholo ea bophelo le timetso. Liketso tsena li pakiloe hantle ke Machaba a Kopaneng, empa ho sa tsotellehe boiteko bo entsoeng, ha ho linyeoe tse qalisitsoeng.”

Na ho ka etsahala hore ebe lichaba tsa machaba li tsoela pele ho hlōleha ho hlompha molao oa machaba le liqeto tsa Machaba a Kopaneng? Ke joang re ka lebellang hore [linaha] tsa rōna li nkoe e le “maemo a molao”?

Ho feta moo, ka lebitso la botho, re tlameha ho ipelaetsa khahlanong le lipolelo tse boletsoeng tletlebong:

“Ka la 9 Mphalane, 2023, Letona la Tšireletso [la Iseraele] Yoav Gallant le ile la laela hore ho thibelloe ka ho feletseng Gaza Strip: 'Ho ke ke ha e-ba le motlakase, lijo, mafura, ntho e 'ngoe le e 'ngoe e koetsoe. Re loantša liphoofolo tsa batho ’me re itšoara ka tsela e loketseng.” O ile a boela a tšosa ka hore o tla “bomola mang kapa mang ea lekang ho fana ka thuso sebakeng sa Gaza. Kajeno Gaza ha ho sa na metsi, oli, kapa motlakase ... esita le lipetlele li kile tsa hlaseloa ka libomo kapa li sebetsa maemong a tsielehileng.

Mojenerale oa Reservist Giora Eiland [oa Lebotho la Tšireletso la Iseraele] o ile a ngola ho Yedioth Ahronoth: “Ho baka tlokotsi e tebileng ea liphallelo Gaza ke mokhoa o hlokahalang oa ho finyella pakane. Gaza e tla fetoha sebaka seo ho seng motho ea ka bang teng. “Sepheo se se se batla se fihletsoe.

Ho ea ka Letona la Matla [la Iseraele] Israel Katz: “Baahi bohle ba Gaza ba ile ba laeloa hore ba tsamaee hang-hang. Re tla hlola. Ba ke ke ba fumana lerotholi la metsi kapa betri e le ’ngoe ho fihlela ba tloha lefatšeng.” Ehlile, ba bangata ba se ba e tlohetse ...

Mongoli-Kakaretso oa Machaba a Kopaneng o ne a nepile ka ho feletseng ha a ne a tiisa ka la 13 Mphalane hore “molao oa machaba oa liphallelo ha se lenane la à la carte le lokelang ho sebelisoa ka boikhethelo. Mekha kaofela e tlameha ho e hlompha, ho kenyeletsoa le melao-motheo ea boits'ireletso, tekano le khethollo."

Toka ke eona feela karabo pefong. Liketso tse tsoelang pele li lebisa ho timetso ea botho 'me re se re le ka mohohlong. Ke tlōlo ea molao ho se mamele le ho latela lillo tse matla tsa ho thibela lipolao tse sehlōhō. Ha rea ​​​​tlameha ho fana ka litharollo tsa 'nete ho fumana tumello ea ho emisa ntoa. Ho batla litharollo ho ka qala feela ka ho emisa ntoa.

Khalefo e hlahisoang ke babuelli ba molao ke thoriso ho toka.