War Cost World $ 9.46 Trillion i 2012

Saunia e Talia Hagerty, Pasefika

Economists e le fou i le suʻesuʻega o taua. O le toatele i le Iunaite Setete ua finau e faapea o taua e lelei mo le tamaoaiga, ma oi latou i Uosigitone sa foliga mai e naunau e talitonu i ai. O le mea moni, o le taua o se autu sili ona lelei tau tamaoaiga. E matua taugata lava, ma o numera e aofia ai-tupe na faʻaalu, auupega faʻaaoga, faʻaleagaina-e mafai ona faigofie ona faitau ma faʻapipiʻi.

Ae ui i lea, o loʻo i ai se autu e sili atu le faigata lea na maua talu ai nei le mata o le tamaoaiga: filemu.

I le sefulu tausaga talu ai, ua maua ai e le au suʻesuʻe ma le tamaoaiga o le lalolagi atoa ni avanoa taua i le gataifale o le tamaoaiga o le tamaoaiga. O loʻo latou maua o faʻasauā ma taua e matautia tele mo le tamaoaiga, ae e mafai foi ona tatou faʻaaogaina le tamaoaiga e puipuia ai.

Le suʻesuʻega pito lata mai na lomia e le Institute for Economics and Peace (IEP) na maua le faʻamalosi o le lalolagi $ 9.46 trionion i le 2012 naʻo ia. O le 11 pasene o oloa maualalo o le lalolagi. I le faʻatusatusaina, o le tau o le faʻafitauli tau tupe na o le 0.5 pasene o le 2009 faʻavaomalo o le lalolagi.

O le filemu e foliga manino ma faigofie pe a tatou ola ai, ae o le 11 pasene o tatou punaoa o le lalolagi ua tuuto atu i le fatuina ma le aofia ai o sauaga.

JURGEN BRAUER MA JOHN Paul Dunne, faatonu o O le Economics of Peace and Security Journal ma le au tusitala o Soifua Maloloina, faʻamalamalamaina le "tamaoaiga o le tamaoaiga" e pei o le "suʻesuʻega tau tamaoaiga ma le mamanu o faiga faʻapolokiki, tamaoaiga, ma aganuu, a latou fesoʻotaʻiga, ma a latou faiga faʻavae e puipuia ai, faʻafefe, pe foia soʻo se ituaiga o vavaega poʻo le faʻamalosi poʻo isi faʻafitauli faʻaleagaina i totonu ma le va o sosaiete . "I se isi faaupuga, e faʻapefea ona aafia le tamaoaiga i le tamaoaiga, faʻapefea ona aafia le filemu i le tamaoaiga, ma faʻapefea ona tatou faʻaogaina auala tau tamaoaiga ina ia malamalama atili ai i nei mea uma? E le o ni autu fou mo le tamaoaiga, o le tala lea a Brauer. Ae o fesili suʻesuʻe e masani ona faʻaaoga le upu "taua" nai lo le "filemu."

O le a le eseesega? Na o le leai o se vevesi ma le taua o le mea lea ua taʻua e tagata suʻesuʻe o le "filemu le lelei." Ua na o se vaega o le ata. O le "filemu lelei" o le i ai lea o fausaga, faʻalapotopotoga, ma uiga ia e mautinoa ai se faiga faʻapitoa mo le vafealoaloai ma le saʻolotoga mai ituaiga uma o faiga sauā. O le fuaina o le leai o se sauāga e faigofie tele, e fesoʻotaʻi ma lona i ai, ae o le iloiloga o faʻavae uma o se faiga faʻavaomalo manuia e sili atu ona faigata.

Ua faia e Brauer se tulaga malosi mo le tamaoaiga o le tamaoaiga. Afai, mo se faʻataʻitaʻiga, lua pasene o le tamaoaiga o le lalolagi o loʻo faʻaalu i auupega, e mautinoa lava o nisi o loʻo tutū e maua mai faʻasauā ma taua. Ae o le tele o le tamaoaiga e sili atu ona lelei i le faatulagaina o le filemu, ma o lena faiga sauā ua atili faigata ai mea mo le isi 98 pasene. O le togafiti o le malamalama pe faʻapefea ona atiaʻe e le sosaiete le filemu.

le Faʻamaumauga o le Faʻaleleia o le Lalolagi, faʻasaʻo taʻitasi e le IEP talu mai le 2007, faʻapitoa i atunuu o le lalolagi ona o le filemu e faʻaaoga ai 22 faʻataʻitaʻiga o le leai o se sauāga. E le o se mea e ofo ai, ua iloa e le IEP o Iceland, Tenimaka, ma Niu Sila o le filemu tele i le 2013, ao Iraki, Somalia, Suria, ma Afghanistan o le aupito maualalo lea. Ua faʻatulaga e le US le 99 mai le 162.

Faatasi ai ma le lautele ma le toetoe o le lalolagi atoa i luga o le leai o se sauaga, o le a mafai ona suʻeina e fetaui ma fausaga lautele. O lenei mea tatou te maua ai se ata o le filemu lelei. A maeʻa suʻesuʻega fuainumera i le va o le GPI ma le 4,700 faʻamaumauga o faʻasalalauga, na faailoaina e le IEP vaega o faʻataʻitaʻiga, e pei o le ola poʻo laina laina telefoni mo tagata 100, e manatu o ia o le tamaoaiga o le tamaoaiga, faaupufai, ma aganuu o le filemu. O le IEP o loʻo taʻua ai e valu ni vaega o le "Olo o le Filemu": o se faiga lelei o le faigamalo, tufatufaina tutusa o punaoa, faʻasalalau saoloto o faʻamatalaga, siosiomaga lelei pisinisi, maualuga maualuga o tagata soifua (faataitaiga, aoga ma le soifua maloloina), taliaina aia tatau a isi, maualalo o le pala, ma sootaga lelei ma tuaoi.

O le tele o fesoʻotaʻiga o le filemu e foliga manino. O atinaʻe lelei e faʻaleagaina e taua; vai o se mea tatou te ono tau ai. O le taua o suʻesuʻega e pei o Polokalame o le Filemu o loʻo i ai i le le faʻaaogaina o le lavelave o se sosaiete lea, sili ona faigofie, naʻo le galue. O se sosaiete lea tatou te maua uma ai mea tatou te manaomia e aunoa ma le faia o se fana. O le filemu e foliga manino ma faigofie pe a tatou ola ai, ae o le 11 pasene o tatou punaoa o le lalolagi ua tuuto atu i le fatuina ma le aofia ai o sauaga. O le tamaoaiga o le tamaoaiga o loʻo faʻaalia ai o le faʻamautinoaina o se tamaoaiga pe a maua e tagata uma mea latou te manaʻomia e lua e maua ai se lagona sili atu ona toʻafilemu o le tagata, ma, i le itu, o tamaoaiga ma galuega.

O le mea moni, o loʻo i ai pea ni faʻaleleia atili i le tulaga o le IEP. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le tulaga tutusa o alii ma tamaitai, o se faʻasalaga taua faʻafuainumera o le leai o se vevesi lautele. Ae talu ai ona o le GPI e le o aofia ai ni fuataga patino o le tulaga o alii, aiga, poo feusuaiga-ua finau mai e le o lava a latou fetaulaiga ala-tatou te leiloa tonu pe faapefea ona tutusa le tutusa o alii ma le filemu. E iai isi fesoʻotaʻiga tutusa e faʻalogo lelei, ma o loʻo atinaʻe e le au suʻesuʻe ni auala faʻapitoa e faʻatautaia ai.

O le tamaoaiga o le tamaoaiga o se avanoa e siitia ai a tatou fuataga ma auiliiliga o le filemu i tua atu o taua ma feeseeseaiga faatulagaina, e tusa ai ma le saunoaga a Bauer, ma manatu o le vevesi po o le le sauaina. Na valaau atu Brauer i se talatuu tuai e faamatala ai lona naunautaiga mo le fanua: E le mafai ona e pulea mea e te le fuaina. Ua matou matua lelei i le fuaina ma le puleaina o taua, ma o lea ua oʻo nei i le taimi e fuaina ai le filemu.

Talia Hagerty

Talia Hagerty o se o le faufautua i le tamaoaiga o le tamaoaiga e faavae i Brooklyn, Niu Ioka. Sa ia failautusi e uiga i le tamaoaiga o le tamaoaiga, faatasi ai ma isi mea, i Leory of Change. Mulimuli ia te ia i le Twitter: @taliahagerty.

pine: , , ,

Tuua se tali

o le a le lomia lou tuatusi imeli. fanua manaomia ua faailogaina *

Faatatau Mataupu Faavae o

La Tatou A'oa'oga o Suiga

Auala e muta ai Taua

Agai mo le Filemu Lu'i
Mea na tutupu i Antiwar
Fesoasoani ia Matou Tuputupu Ae

Laititi Donors Faʻaauau Matou

Afai e te filifili e faia se sao faifaipea a itiiti ifo ma le $15 i le masina, e mafai ona e filifilia se meaalofa faafetai. Matou te faʻafetai i a matou foaʻi faifaipea i luga o la matou upega tafaʻilagi.

O lou avanoa lenei e toe mafaufau ai a world beyond war
Faleoloa WBW
Faʻaliliu I soʻo se gagana