Saunia e Dan Sabbagh, O Loo Vaaia, Tesema 14, 2021
E silia ma le 50 Nobel laureates ua sainia se tusi tatala e valaʻau ai atunuu uma e tipi a latou tupe faʻaalu a le militeri i le 2% i le tausaga mo le isi lima tausaga, ma tuʻu le afa o tupe faʻapolopolo i le UN fund e faʻafefe ai faʻamaʻi, faʻafitauli o le tau, ma le ogaoga. mativa.
Faamaopoopoina e le Italia physicist Carlo Robeli, o le tusi e lagolagoina e se vaega tele o saienitisi ma mathematicians e aofia ai Sir Roger Penrose, ma fa'asalalauina i le taimi o le fa'atupula'ia o fe'ese'esea'iga i le lalolagi ua ta'ita'ia ai le fa'atupula'ia faifaipea o paketi a auupega.
"O malo taʻitoʻatasi o loʻo i lalo o le mamafa e faʻateleina tupe faʻaalu a le militeri ona o isi o loʻo faia," o le tala lea a le au saini e lagolagoina le faʻalauiloa fou. Poloaiga o le Peace Divide. "O le faʻaogaina o faʻamatalaga e lagolagoina ai le siʻitia o auupega - o se faʻaumatiaga tele o punaoa e mafai ona faʻaaogaina ma le atamai."
Fai mai le vaega maualuga, o le fuafuaga o se "faigofie, fuafuaga mautu mo tagata soifua", e ui lava e leai se faʻamoemoe moni o le faʻaitiitia o tupe faʻaalu a le militeri o le a faʻatulafonoina e malo tetele pe feololo, pe o soʻo se tupe e faʻasaoina o le a tuʻuina atu. i le UN ma ona lala sooupu.
O le aofaʻi o tupe faʻaalu a le militeri e $ 1,981bn (£ 1,496bn) i le tausaga talu ai, o se siitaga e 2.6% e tusa ai ma le Stockholm International Peace Research Institute. O le toʻalima sili ona faʻaalu tupe o le US ($778bn), Saina ($252bn), Initia ($72.9bn), Rusia ($61.7bn) ma Peretania ($59.2bn) - oi latou uma na faʻateleina a latou paketi i le 2020.
Faʻateleina feeseeseaiga i le va o Rusia ma sisifo i tulaga e pei o Iukureini ma le va Saina ma Amerika ma ana paaga Pasefika i luga o Taiwan ua fesoasoani i le saofagā i le faʻatupulaia o tupe faʻaalu, ae i tausaga talu ai nei o nisi o feagaiga e le faʻateleina e pei o le INF maliega, lea na taofia ai faʻaupuga faaniukilia mai Europa, ua fa'ataga e fa'aletonu.
Ua finau le au saini o le tusi e faapea, o tuuga a auupega e mafai ona taitai atu ai i “fete’ena’iga mata’utia ma faataumaoi” ma faaopoopo mai: “E i ai la matou fuafuaga faigofie mo tagata: o malo o malo uma o le UN e feutagai se faaitiitia soofaatasi o a latou tupe faaalu faamiliteli e 2% i tausaga taitasi mo lima tausaga.”
O isi lagolago o le tusi e aofia ai le taʻitaʻi faaleagaga Tibet le Dalai Llama, o ia na manumalo i le Nobel Peace Prize, faʻapea foʻi ma le fomaʻi ma le polofesa o le Iunivesite o Cambridge Sir Venki Ramakrishnan ma le American molecular biologist Carol Greider.
Latou te valaʻau atu i taʻitaʻi faʻapolokiki o le lalolagi ina ia faʻatagaina le "afa o punaoa ua faʻasaʻolotoina e lenei maliega" e tuʻuina atu i "se faʻaputuga o le lalolagi, i lalo o le vaavaaiga a UN, e foia ai faʻafitauli masani masani a tagata: faʻamaʻi, suiga o le tau, ma le mativa tele". O sea tupe, latou te fai mai, e mafai ona oo atu i le $1tn i le 2030.
O se tasi Tali
E matua malie lava! Tatou galulue mo le filemu ae le o le taua!