Faʻateʻaina le Aafiaga o Militarism: O Le Tala o Vieques

Faʻasalaga tuai i Vieques, Puerto Rico

Saunia e Lawrence Wittner, Aperila 29, 2019

mai Taua o se Solitulafono

Vieques o se motu laʻitiiti Puerto Rican ma nisi 9,000 tagata nonofo.  Fausia e pama ma le matagofie o matafaga, faatasi ai ma le faletua matagofie o le lalolagi ma manu felelei o loo taamilo solo i soo se mea, e tosina ai numera tele o turisi. Peitai, tusa o le ono sefulu tausaga, na tautua Vieques o se nofoaga o pomu, nofoaga faʻapitoa mo toleniga a le militeri, ma nofoaga e teu ai mea mo le US Navy, seʻia oʻo ina feita i latou na nonofo ai, faʻamalosi e faʻalavelave, ma laveaʻi lo latou atunuʻu mai le malosi o le militani.

E pei o le motu autu o Puerto Rico, Vieques-e valu maila i sasaʻe-sa pulea mo seneturi o se kolone e Sepania, seia oo i le Sipaniolo-Amerika Taua o 1898 liliu Puerto Rico i se le aloaia kolone (o se "teritori teritori") o le Iunaite Setete. I le 1917, Puerto Ricans (e aofia ai Viequenses) na avea ma sitiseni o Amerika, e ui lava na le lava le latou aia e palota ai mo le latou kovana seʻia oʻo i le 1947 ma o aso nei o loʻo faʻaauau pea le leai o se aia tatau e fai ai ma sui o le US Congress pe palota mo le US president.

I le taimi o le Taua Lona Lua a le Lalolagi, o le malo o le US, sa popole e uiga i le saogalemu o le Caribbean itulagi ma le Alavai Panama, faaaluina tele vaega o laueleele i sasae Puerto Rico ma i Vieques e fausia ai se tele Roosevelt Roads Naval Station. E aofia ai ma le lua vaetolu o le fanua i Vieques. O lona iʻuga, e afe ma afe Viequense na faʻateʻaina mai o latou fale ma tuʻu i totonu o faʻatoʻaga suka na faʻamaonia mai e le neivi o ni pepa faʻamautu.

O le US Navy o Vieques na faʻatelevaveina i le 1947, ina ua filifilia Roosevelt Roads o se nofoaga faʻapitoa mo toleniga faʻapitoa ma teuina faleoloa ma amata faʻaaoga le motu mo le faʻapaina o faʻataʻitaʻiga ma faʻamalosia vaʻaia e le fiasefulu afe o seila ma marines. Faalauteleina lona exprudation i le tolu-kuata o Vieques, le neivi faaaogaina le itu i sisifo mo ana teuina pulu ma le vaega i sasae mo ana pomu ma taua taua, ao sandwiching le tagatanuu tagata i totonu o le fasi fanua na vavaeeseina latou.

I le aluga o tausaga mulimuli ane, na pomuina e le neivi Vieques mai le ea, laueleele ma le sami. I le vaitaimi o le 1980s ma le 1990s, na tatalaina ai le aofaʻi o 1,464 tone o pomu i tausaga uma i luga o le motu ma faʻatautaia faʻataʻitaʻiga a le militeri i le averesi o le 180 aso i le tausaga. I le 1998 lava ia, na faʻapaʻu e le neivi pomu e 23,000 i Vieques. Na faʻaaogaina foʻi le motu mo suʻega o auupega o meaola.

E masani lava, mo Viequense, o lenei pulega faʻamiliteli na fausia ai se olaga taufaʻafefe. Faʻateʻa ese mai o latou fale ma faʻatasi ai ma a latou tamaoaiga faʻaleaganuʻu i mea masaesae, na latou tofo ai i le mataʻutia o lata ane latalata ane. "Ina ua sau le matagi mai sasaʻe, na aumaia le asu ma faaputuga efuefu mai a latou nofoaga o pomu," na manatua ai e se tasi tagata nofoia. “Latou te pomuina i aso uma, mai le 5 i le taeao seʻia oʻo i le 6 i le afiafi. Na pei o se vaega o taua. E te faʻalogo. . . valu po o le iva pomu, ma o le a gatete lou fale. O mea uma i luga o ou puipui, au ata o ata, au teuteuga, faʻata, o le a paʻuʻu i lalo ma malepe, "ma" o lou fale sima o le a amata amata ona taʻei. " I se faʻaopopoga, i le faʻasaʻolotoina o vailaʻau oona i totonu o le eleele, vai, ma le ea, na amata ai ona pagatia le faitau aofai o tagata mai le maualuga tele fua o kanesa ma isi maʻi.

Mulimuli ane, o le US Navy fuafua le taunuuga o le motu atoa, aofia ai ma auala folau, ala sola, vaʻaiga vai, ma tulafono faʻanunuʻu i le malo o totoe o tagata lautele, lea na nonofo ai tagata nonofo i lalo o le taufaamataʻu o le faʻateʻaina. I le 1961, na tusia ai e le neivi se fuafuaga lilo e aveʻese uma ai le faitau aofai o tagata mai Vieques, ma e oʻo lava i tagata maliliu na fuafuaina e eliina i luga mai o latou tuugamau. Peitai na faauilavea le kovana o Puerto Rican, Luis Munoz Marin, ae poloka e le Peresetene o Amerika o John F. Kennedy le Neivi mai le faatinoina o lea fuafuaga.

O feeseeseaiga umi i le va o Viequense ma le neivi na pupuna mai le 1978 i le 1983. I le lotolotoi o le faateleina o le pomu a le US ma osofaia ai osofaiga a le militeri, na aliae mai ai se malosiaga tetee i le lotoifale, na taitaia e le au faifaiva o le motu. O tagata faʻatosina na auai i le puʻeina o ata, faʻataʻitaʻiga, ma le le usiusitaʻi o tagata lautele - o le mea sili ona mataʻutia, e ala i le tuʻu saʻo o latou lava i le laina o le afi fana, ma faʻalavelaveina ai faʻamalositino. A o avea le togafiti a tagata atumotu ma mea taufaaleaga faavaomalo, na faia ai e le Konekeresi a Amerika le fofogaina o lenei mataupu i le 1980 ma fautuaina ai le auvaa e tuua Vieques.

Ae o lenei galu muamua o tetee lauiloa, e aofia ai le faitau afe o Viequense ma a latou lagolago i Puerto Rico ma le Iunaite Setete, na le mafai ona aveʻesea le neivi mai le motu. I le ogatotonu o le Cold War, o le militeri a Amerika na pipiimau malosi i ana gaioiga i Vieques. Faʻapea foi, le lauiloa i le teteʻe teteʻe a Puerto Rican tagatanuu, ma faʻatasi ai ma tapuaiga, faʻatapulaʻaina le talosaga a le gaioiga.

I le 1990s, peitaʻi, o se sili lautele lautele-faʻavae teteʻe taga na amataina. Amata i le 1993 e le Komiti mo le Laveaʻi ma le Atinaʻeina o Vieques, faʻavavevave e teteʻe atu i fuafuaga a le neivi mo le faʻapipiʻiina o se faʻaoga o le radar aveese Ina ua maeʻa Aperila 19, 1999, ina ua paʻu faʻafuaseʻi e le pailate fitafita Amerika ni pomu se lua e 500-pauna i luga o le nofoaga sa masalomia le saogalemu, ma fasiotia ai le Viequenses. "O lena mea na luluina ai le malamalamaaga o tagata o Vieques ma Puerto Ricans lautele e leai se isi mea na tupu," na manatua ai e Robert Rabin, o se taitai autu o le fouvalega. "Toetoe lava o matou maua le lotogatasi i le isi itu o talitonuga, faaupufai, lotu, ma faataatiaga faafaafanua."

Faʻasalaga i tua o le manaʻoga Filemu mo Vieques, o lenei vevesi tele i luga o agafesootai na amata malosi mai luga o lotu Katoliko ma Porotesano, faapea foi ma le galuega, tagata lauiloa, fafine, tamaiti aʻoga iunivesite, tagata matutua, ma le au fitafita malosi. E selau ma selau o afe Puerto Rico i Puerto Rico ma diaspora na auai, faatasi ai ma le 1,500 na puʻeina mo le nofoia o nofoaga o pomu poʻo isi gaioiga o le le usitaʻi i le va o tagata. Ina ua valaʻau taʻitaʻi lotu mo le Mati mo le Filemu i Vieques, e tusa ma le 150,000 le au teteʻe na lolovaia auala o San Juan i le mea na sili ona tele na faia i Puerto Rico.

I le feagai ai ma lenei afi o le tetee, na iu lava ina filifili le malo o Amerika. I le 2003, o le US Navy e le gata na taofi le pomu, ae tapunia lona Roosevelt Roads naval base ma tuumuli ese atoa mai Vieques.

E ui lava i lenei manumalo tele mo le gaioiga a tagata, ae o loo faaauau pea ona feagai Vieques ogaoga luitau i le aso. E aofia ai le le faʻamatalaina o tino o manu ma faʻapalapala tele mai uʻamea mamafa ma vailaʻau oona na faʻasaʻolotoina e ala i le paʻu o se faʻatusatusaga tene miliona o auupega, e aofia ai le uranium faʻaiʻuina, i luga o le tamai motu. O lona iʻuga, ua avea nei Vieques ma nofoaga taua o le Superfund Site, faʻatasi ai ma le kanesa ma isi faʻamaʻi maualuga tele nai lo le vaega o totoe o Puerto Rico. Faʻapea foi, ma lona tamaoaiga faʻaleagaina faʻaleagaina, o le motu afaina ai mai le salalau o le mativa.

Ae ui i lea, o tagata o le motu, e le o toe taofia e le vaegaau o le militeri, o loʻo tauivi ma nei mataupu e ala i galuega faʻaleleia ma atinaʻe, e aofia ai tupe maua.  Rabin, o le na tautua i le falepuipui e tolu (e aofia ai le ono masina tumau) mo ana galuega tetee, o loʻo taʻitaʻia nei Count Mirasol Fort-O se fale na avea muamua ma falepuipui mo 'auʻauna amio le pulea ma tagata taʻalo aisa, ae o loʻo tuʻuina atu nei potu mo le Vieques Museum, fono a le afioaga ma faʻamanatuga, talafaamaumau talafaasolopito, ma Radio Vieques.

O le mea moni, o le manuia taumafaiga a Viequense e faʻasaʻoloto lo latou motu mai avega o militarism e maua ai foi se faʻavae o le faʻamoemoe mo tagata i le atoa lalolagi. E aofia ai ma tagata i le vaega o totoe o le Iunaite Setete, o loʻo faʻaauau pea ona totogi le mamafa tau tamaoaiga ma tagata tau mo latou malo tele sauniuniga taua ma taua e le gata.

 

Lawrence Wittner (https://www.lawrenceswittner.com/ ) o le Polofesa o History Emeritus i SUNY / Albany ma le tusitala o Fefinauaiga o le pomu (Stanford University Press).

Tuua se tali

o le a le lomia lou tuatusi imeli. fanua manaomia ua faailogaina *

Faatatau Mataupu Faavae o

La Tatou A'oa'oga o Suiga

Auala e muta ai Taua

Agai mo le Filemu Lu'i
Mea na tutupu i Antiwar
Fesoasoani ia Matou Tuputupu Ae

Laititi Donors Faʻaauau Matou

Afai e te filifili e faia se sao faifaipea a itiiti ifo ma le $15 i le masina, e mafai ona e filifilia se meaalofa faafetai. Matou te faʻafetai i a matou foaʻi faifaipea i luga o la matou upega tafaʻilagi.

O lou avanoa lenei e toe mafaufau ai a world beyond war
Faleoloa WBW
Faʻaliliu I soʻo se gagana