Rhoda Bazier iz državljanskega združenja Greater Macassar in Terry Crawford-Browne iz World BEYOND War – Južna Afrika pred spominskim zidom tik znotraj glavnih vhodnih vrat v Rheinmetall Denel Munitions. Na ploščah so navedena imena osmih delavcev, ki so bili ubiti pred štirimi leti, in še enega.
By World BEYOND War – Južna Afrika, 4. september 2022
Eksplozija pred štirimi leti 3. septembra 2018 v Rheinmetall Denel Munitions (RDM) je ubila osem delavcev. To so bili: Nico Samuels, Stevon Isaacs, Mxolisi Sigadla, Bradley Tandy, Jamie Haydricks, Triston David, Jason Hartzenberg in Thandowethu Mankayi.
World BEYOND War je bil del sobotnega dogodka v njihovo čast. Glej poročanje o novicah tukaj.
Terry Crawford-Browne iz World BEYOND War je dejal naslednje: \ t
Danes jim ponovno izrekamo priznanje in se poklonimo njihovim tukaj zbranim družinam, ki še vedno trpijo zaradi grozljivega ravnanja naših državnih, provincialnih in občinskih vlad v sodelovanju s prikrivanjem RDM. Minister za javna podjetja Pravin Gordhan je pred štirimi leti obljubil odprto in transparentno preiskavo, v kateri "ne bo ostal neprevrnjen kamen". Toda Gordhan je od takrat molčal.
Med vikendom, preden je umrl, je Nico Samuels svoji družini povedal, da ga je vodstvo RDM preglasilo in da se nov ventil za mešalni stroj ne prilega pravilno. Mešalni stroj, ki je mešal kemikalije za topniške granate kalibra 155 mm, je eksplodiral v ponedeljek. Razbitine so našli več kot kilometer stran. Drugi delavec v sosednji stavbi, ki je preživel eksplozijo, zdaj trpi za rakom četrte stopnje. Interno poročilo RDM leta 2019 je brezčutno poskušalo okriviti Samuelsa za katastrofo.
Popolnoma diskreditirajo RDM in njihovo interno poročilo, pričevanja na lanskih zaslišanjih ministrstva za delo pa niso le razkrila vodstveno nesposobnost RDM, ampak tudi, da je bila TNT-ekvivalenca eksplozije približno polovica eksplozije, ki je opustošila Bejrut leta 2020. Samuels in delavci so bili opravičeno, a RDM še danes toči svoje hinavske »krokodilje solze«.
Mediji so že leta 2019 javno poročali, da je Ministrstvo za delo priporočilo, naj se RDM preganja zaradi kaznivega dejanja malomarnosti. Vendar ta poročila ministrstva za delo o preiskavah ostajajo zamolčana. Celo zdaj, štiri leta po eksploziji, družine in skupnost Macassarja še vedno zanikajo ugotovitve teh preiskav ali potrditev, da bo RDM dejansko preganjan zaradi kaznivega dejanja malomarnosti.
Rheinmetall je nemško orožarsko podjetje s škandalozno zgodovino. Zaničevala se je embargu Združenih narodov na orožje proti apartheidu iz leta 1977, tako da je v Južno Afriko poslala celotno tovarno streliva za proizvodnjo streliva za vlado apartheida. Na pobudo ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) je izvozila tudi 155 mm topniške granate v Irak Sadama Huseina za uporabo proti Iranu med osemletno vojno, ki je sledila iranski revoluciji leta 1979.
Tudi danes Rheinmetall namenoma namešča svojo proizvodnjo v države, kot je Južna Afrika, kjer je pravna država šibka, da bi se izognil nemškim predpisom o izvozu orožja. Glede na to, da Južna Afrika ni članica Nata in s tem tudi v nasprotju z nemško zakonodajo, se RDM celo ponosno hvali, da iz Južne Afrike proizvaja in izvaža svoje strelivo po Natovih standardih.
Poročilo na 96 straneh, ki ga je lani v Cape Townu objavilo podjetje Open Secrets, z naslovom »Profiting From Misery« podrobno opisuje RDM-jev izvoz streliva v Savdsko Arabijo in ZAE. Poročilo je razkrilo vpletenost Južne Afrike v katastrofalno jemensko humanitarno katastrofo. Ali je vodstvo RDM ponosno ali ga je sram zaradi opustošenja, ki ga je pomagalo povzročiti prebivalcem Jemna?
V nasprotju s tem poročilom se RDM spet širi. Defenceweb poroča, da je zaposlen s proizvodnjo tega streliva Nata za izvoz v Evropo. Iz Kanade poročajo, da je ukrajinska vojska nepremišljeno uporabila topniške granate Nata kalibra 155 mm za bombardiranje jedrske elektrarne v Zaporožju, ki ga zdaj zasedajo Rusi.
Ali so tiste 155 mm topniške granate izvirale tukaj, v RDM v Macassarju? Če je tako, je Nacionalni odbor za nadzor konvencionalnega orožja spet močno zanemarjal, ker ni uveljavil zakona NCAC. Ta zakonodaja določa, da Južna Afrika ne bo izvažala orožja v države, ki zlorabljajo človekove pravice, in/ali v regije v konfliktih.
ZDA in njihovi zavezniki v Natu so v Ukrajino vložili orožje v vrednosti več deset milijard dolarjev. Preiskave Amnesty International in drugih kažejo, da je bilo 70 odstotkov orožja, ki je bilo vloženo v Ukrajino, preusmerjenih na mednarodni črni trg trgovine z orožjem. Nič manj kot Transparency International – ki se sklicuje na študijo Cie – ocenjuje, da je 40 do 45 odstotkov svetovne korupcije povezanih s trgovino z orožjem. Skratka, ali si NCACC – in v nasprotju s politiko naše vlade glede ukrajinske vojne – spet »zatiska oči« pred sramotno vpletenostjo Južne Afrike v vojni posel?
Tukaj v Macassarju skupnost še vedno ni pozabila travm požara leta 1995 v sosednji tovarni dinamita AE&CI. Kot je leta 2004 v parlamentu priznal nekdanji izvršni direktor družbe Denel, je popolnoma nevzdržno postaviti tovarno streliva v stanovanjsko območje in posledično onesnaženje okolja.
Ali bo RDM prevzel finančne stroške dekontaminacije, za katere se lahko pričakuje, da bodo znašali milijarde randov? Kaj pa zdravstvene posledice tovarne streliva v njihovi sredini za prebivalce Macassarja, pa tudi za delavce? Nezavestni dokazi kažejo, da je pojavnost raka med delavci in prebivalci Macassarja izjemno visoka.
Koalicija Khaya-Plain and Districts Anti-Pollution Coalition je leta 2007 uspešno zaprla Denelov obrat Swartklip med Michell's Plain in Khayelitsha. Nerazložljivo sta nato naša nacionalna vlada in mestni svet Cape Towna Denelu dovolila, da svojo proizvodnjo streliva preseli v Macassar.
Da mora onesnaževalec plačati dekontaminacijo, je globalno priznana finančna obveznost. Kot je razvidno iz Denelove nepopravljive insolventnosti kljub ogromnim državnim subvencijam, groteskna zamisel o ubijanju tujcev za dobiček v Jemnu ali Ukrajini ali drugih državah ni ekonomsko upravičena.
V skladu s tem je treba to ogromno zemljišče nujno dekontaminirati na stroške Rheinmetall in ga nato preurediti, da bo ustvarilo več in boljših delovnih mest kot vojni posel. Ali bodo minister za javna podjetja Pravin Gordhan, premier Alan Winde in župan Cape Towna Geordin Hill-Lewis nadaljevali s svojim sramotnim ravnanjem ali pa bodo zdaj končno odprli oči glede svojih obveznosti do skupnosti Macassar?
Crawford-Browne poroča o sobotnem dogodku:
Na spominski slovesnosti je bilo prisotnih okoli 100 ljudi – družinski člani in prebivalci Macassarja. V ponedeljek bo še en dogodek, ko bodo (samo) družinske člane odpeljali na kraj eksplozije.
Glede na zavrnitev poročila Ministrstva za delo v lanskoletno javno obravnavo o eksploziji, zdaj pripravljamo vlogo v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnosti (PAIA), da zahtevamo objavo poročila družinam. Prejšnja poročila medijev so nakazovala, da je Ministrstvo za delo priporočilo, naj se RDM preganja zaradi kaznivega dejanja malomarnosti.
RDM zdaj zaseda lokacijo Armscor, Somchem, ki je bila ena ključnih južnoafriških tovarn orožja v času apartheida. Operacije pri Somchemu so vključevale razvoj osiromašenega urana, enoto za amonijev perklorat (APC) za proizvodnjo APC kot sestavine v raketnem gorivu in testno poligon za topniške granate kalibra 155 mm za topništvo G5 in G6, ki imata do danes še vedno najdaljšo domet preko 70 kilometrov.
Havbici G5s in G6s je zasnoval Gerald Bull za dostavo taktičnega bojnega jedrskega orožja ter alternativno kemičnega in biološkega orožja. Druga bližnja tovarna Armscor, Houwteq, se je osredotočila na prilagajanje najsodobnejše ameriške raketne tehnologije (ki je bila apartheidu SA dobavljena prek navideznega podjetja Cie, International Signal and Control Corporation s sedežem v Harrisburgu v Pensilvaniji).
Po drugi strani pa je bila ta raketna in zračna obrambna tehnologija (ki jo je omogočila tudi CIA kot del škandala Iran-Contra) prav tako prodana Iraku v času Sadama Huseina, ko je trgovina z orožjem za iraško nafto med SA in Irakom znašala na 4.5 milijarde dolarjev. Potem, med prvo zalivsko vojno leta 1991, je ZDA presenetila sofisticiranost iraške zračne obrambe in jo izsledila nazaj do Somchema in Houwteqa. ZDA so nato hitro ukrepale in zaprle Houwteq in večino Somchema, vendar še vedno nimamo razkritja, kaj se je tam dejansko dogajalo. Seveda po letu 1991 nobena država (zlasti ZDA) ni želela priznati, da je v Irak Sadama Huseina poslala orožje za uporabo proti Iranu.
