Medea Benjamin in Nicolas JS Davies, CODEPINKFebruar 28, 2022
Branilci Ukrajine se pogumno upirajo ruski agresiji in sramotijo preostali svet in Varnostni svet ZN, ker jih ni zaščitil. To je spodbuden znak, da so Rusi in Ukrajinci pogovori v Belorusiji, kar bi lahko vodilo do premirja. Vložiti je treba vsa prizadevanja, da se to vojno konča, preden ruski vojni stroj ubije na tisoče ukrajinskih branilcev in civilistov ter jih na stotine tisoče prisili v beg.
Toda pod površjem te klasične moralne igre deluje bolj zahrbtna realnost, in to je vloga Združenih držav in Nata pri pripravi temeljev za to krizo.
Predsednik Biden je rusko invazijo označil za "neizzvali,« ampak to je daleč od resnice. V štirih dneh pred invazijo opazovalci premirja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dokumentirano nevarno povečanje kršitev premirja v vzhodni Ukrajini s 5,667 kršitvami in 4,093 eksplozijami.
Večina jih je bila znotraj dejanskih meja Ljudske republike Doneck (DPR) in Luganska (LNR), kar je v skladu s prihajajočim granatiranjem ukrajinskih vladnih sil. Z skoraj 700 OVSE spremlja premirje na terenu, ni verodostojno, da so to vsi incidenti z "lažno zastavo", ki so jih uprizorile separatistične sile, kot so trdili ameriški in britanski uradniki.
Ne glede na to, ali je bil obstreljevanje le še eno stopnjevanje dolgotrajne državljanske vojne ali uvodne salve nove vladne ofenzive, je bila zagotovo provokacija. Toda ruska invazija je daleč presegla vse sorazmerne ukrepe za obrambo DPR in LNR pred temi napadi, zaradi česar je nesorazmerna in nezakonita.
V širšem kontekstu pa je Ukrajina postala nenamerna žrtev in zastopnik v ponovni hladni vojni ZDA proti Rusiji in Kitajski, v kateri so ZDA obe državi obkolile z vojaškimi silami in ofenzivnim orožjem, umaknjenim iz cele vrste pogodb o nadzoru orožja. , in zavrnil pogajanja o resolucijah glede racionalnih varnostnih vprašanj, ki jih je izpostavila Rusija.
Decembra 2021 je Rusija po vrhu med predsednikoma Bidenom in Putinom predložila a osnutek predloga za novo pogodbo o medsebojni varnosti med Rusijo in Natom, o 9 členih, o katerih se je treba pogajati. Predstavljale so razumno podlago za resno izmenjavo. Najpomembnejše za krizo v Ukrajini je bilo preprosto strinjanje, da Nato Ukrajine ne bo sprejel kot novo članico, ki pa je v doglednem času nikakor ni na mizi. Toda Bidenova administracija je celoten ruski predlog zavrnila kot neuspešno, niti kot podlago za pogajanja.
Zakaj so bila torej pogajanja o sporazumu o medsebojni varnosti tako nesprejemljiva, da je bil Biden pripravljen tvegati na tisoče ukrajinskih življenj, čeprav niti enega ameriškega življenja, namesto da bi poskušal najti skupni jezik? Kaj to pove o relativni vrednosti, ki jo Biden in njegovi kolegi pripisujejo življenju Američanov in Ukrajincev? In kakšen je ta nenavaden položaj, ki ga zasedajo Združene države v današnjem svetu, ki dovoljuje ameriškemu predsedniku, da tvega toliko ukrajinskih življenj, ne da bi od Američanov zahteval, da delijo svojo bolečino in žrtvovanje?
Razpad odnosov ZDA z Rusijo in neuspeh Bidenovega nepopustljivega premoženja sta pospešila to vojno, a kljub temu Bidenova politika "povzroča" vso bolečino in trpljenje, tako da lahko Američani kot drugi vojni predsednik nekoč rekel, "pojdi na svoje delo" in nadaljuj z nakupovanjem. Ameriški evropski zavezniki, ki morajo zdaj nastaniti na stotine tisoče beguncev in se soočiti z naraščajočimi cenami energije, bi morali biti previdni, da ne bodo zaostajali za tovrstnim "vodstvom", preden se tudi oni znajdejo na frontni črti.
Ob koncu hladne vojne je bil Varšavski pakt, Natov vzhodnoevropski kolega, razpuščen, Nato pa bi moral bil tudi, saj je dosegel namen, za katerega je bil zgrajen. Namesto tega je Nato živel kot nevarno vojaško zavezništvo brez nadzora, namenjeno predvsem širjenju svojega področja delovanja in opravičevanju lastnega obstoja. Iz 16 držav leta 1991 se je razširila na skupno 30 držav danes, ki vključuje večino vzhodne Evrope, hkrati pa je izvajala agresijo, bombardiranje civilistov in druge vojne zločine.
Leta 1999 je Nato začela nezakonita vojna za vojaško izločanje neodvisnoga Kosova iz ostankov Jugoslavije. V Natovih zračnih napadih med kosovsko vojno je bilo ubitih na stotine civilistov, njegovemu vodilnemu zavezniku v vojni, kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju, zdaj sodijo v Haagu zaradi grozljive vojnih zločinov je zagrešil pod krinko Natovih bombnih napadov, vključno s hladnokrvnimi umori na stotine zapornikov, da bi prodal svoje notranje organe na mednarodnem trgu presaditev.
Daleč od severnega Atlantika se je Nato pridružil Združenim državam v njihovi 20-letni vojni v Afganistanu, nato pa leta 2011 napadel in uničil Libijo ter za seboj pustil neuspešno stanje, nenehna begunska kriza ter nasilje in kaos po vsej regiji.
Leta 1991 so zahodni voditelji kot del sovjetskega sporazuma o ponovni združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije zagotovili svojim sovjetskim kolegom, da ne bodo širili Nata bližje Rusiji kot meji združene Nemčije. Ameriški državni sekretar James Baker je obljubil, da Nato ne bo napredoval za en centimeter čez nemško mejo. Kršene obljube Zahoda so zapisane vsem, da si jih lahko ogledajo v 30 razveljavljenih Dokumenti objavljeno na spletni strani Arhiva nacionalne varnosti.
Potem ko se je Nato razširil po Vzhodni Evropi ter vodil vojne v Afganistanu in Libiji, je Nato predvidoma zaokrožil, da ponovno vidi Rusijo kot svojega glavnega sovražnika. Ameriško jedrsko orožje je zdaj v petih državah Nata v Evropi: Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Belgiji in Turčiji, medtem ko imata Francija in Združeno kraljestvo že svoje jedrsko orožje. Ameriški sistemi protiraketne obrambe, ki bi jih lahko spremenili v ognjene ofenzivne jedrske rakete, imajo sedež na Poljskem in v Romuniji, vključno z baza na Poljskem le 100 milj od ruske meje.
Še en Rus zahteva v svojem decembrskem predlogu je bilo, naj se Združene države preprosto ponovno pridružijo leta 1988 Pogodba INF (Pogodba o jedrskih silah srednjega dosega), po kateri sta se obe strani dogovorili, da ne bosta namestili jedrskih raket kratkega ali srednjega dosega v Evropi. Trump je leta 2019 odstopil od pogodbe po nasvetu svojega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki ima tudi skalpe iz leta 1972. Pogodba o ABM, 2015 JCPOA z Iranom in 1994 Dogovorjeni okvir s Severno Korejo, ki visi na njegovem pasu za orožje.
Nič od tega ne more upravičiti ruske invazije na Ukrajino, vendar bi svet moral Rusijo jemati resno, ko pravi, da sta njena pogoja za konec vojne in vrnitev k diplomaciji ukrajinska nevtralnost in razorožitev. Čeprav v današnjem do zob oboroženem svetu ni mogoče pričakovati, da se bo nobena država popolnoma razorožila, bi lahko bila nevtralnost resna dolgoročna možnost za Ukrajino.
Obstaja veliko uspešnih precedensov, kot so Švica, Avstrija, Irska, Finska in Kostarika. Ali pa vzemite primer Vietnama. S Kitajsko ima skupno mejo in resne pomorske spore, vendar se je Vietnam upiral prizadevanjem ZDA, da bi jo zapletle v hladno vojno s Kitajsko, in ostaja zavezan dolgoletni "Štiri št" politika: brez vojaških zavezništev; nobena povezava z eno državo proti drugi; brez tujih vojaških oporišč; in brez groženj ali uporabe sile.
Svet mora narediti vse, kar je v njegovi moči, da doseže premirje v Ukrajini in ga ohrani. Morda bi lahko generalni sekretar ZN Guterres ali posebni predstavnik ZN deloval kot posrednik, morda z mirovno vlogo za ZN. To ne bo lahko – ena od še nenaučenih lekcij drugih vojn je, da je lažje preprečiti vojno z resno diplomacijo in pristno zavezanostjo miru, kot pa končati vojno, ko se je začela.
Če in ko bo prišlo do premirja, morajo biti vse strani pripravljene na nov začetek pogajanj o trajnih diplomatskih rešitvah, ki bodo vsem ljudem Donbasa, Ukrajine, Rusije, Združenih držav in drugih članic Nata omogočile, da živijo v miru. Varnost ni igra z ničelno vsoto in nobena država ali skupina držav ne more doseči trajne varnosti s spodkopavanjem varnosti drugih.
ZDA in Rusija morajo tudi končno prevzeti odgovornost, ki izhaja iz kopičenja več kot 90 % svetovnega jedrskega orožja, in se dogovoriti o načrtu za začetek njegove razgradnje v skladu s Pogodbo o neširjenju orožja (NPT) in novo pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja (TPNW).
Nazadnje, ko Američani obsojajo rusko agresijo, bi bilo utelešenje hinavščine pozabiti ali prezreti številne nedavne vojne, v katerih so bile ZDA in njihovi zavezniki agresorji: Kosovo, Afganistan, Irak, Haiti, Somalija, Palestina, Pakistan, Libija, Sirija in Jemen.
Iskreno upamo, da bo Rusija končala svojo nezakonito, brutalno invazijo na Ukrajino, veliko preden bo zagrešila delček množičnega pobijanja in uničevanja, ki so ga zagrešile Združene države v svojih nezakonitih vojnah.
Medeja Benjamin je soustanoviteljica CODEPINK za mirin avtor več knjig, tudi Znotraj Irana: prava zgodovina in politika Islamske republike Iran.
Nicolas JS Davies je neodvisni novinar, raziskovalec pri CODEPINK-u in avtor Kri na naših rokah: ameriška invazija in uničenje Iraka.
