Osebje ReutersAvgust 23, 2017
Po neuradnih ocenah naj bi bilo v vojaški bazi v Buechelu v zahodni Nemčiji nameščenih okoli 20 ameriških jedrskih konic. Ameriško veleposlaništvo v Berlinu je sporočilo, da ne komentira jedrskega orožja v Nemčiji.
Ob izkoriščanju Trumpove izjemne nepriljubljenosti v Nemčiji je Schulz tudi dejal, da bo denar, ki ga je Merklova namenila za povečanje vojaških izdatkov, porabil za druge namene.
"Kaj storiti z našim denarjem, je osrednje vprašanje teh volitev," je dejal, ko je imel v mislih 30 milijard evrov davčnega presežka. "Trump zahteva, da gre 2 odstotka BDP, 30 milijard evrov, za vojaške izdatke, in Merklova je pristala na to, ne da bi vprašala nemške državljane."
Nemčija in druge članice Nata so se že pred Trumpovo izvolitvijo zavezale, da bodo svoje izdatke za obrambo dvignile na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Medtem ko je večina od njih povečala izdatke za svojo vojsko, je le nekaj doseglo cilj 2 odstotka in Nemčija ni ena izmed njih.
Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da ima Schulzova stranka približno 24 odstotkov glasov, kar je približno 14 odstotnih točk za Merklovo. Večina pričakuje, da jo bosta cvetoče gospodarstvo in nizka brezposelnost popeljala v četrti mandat na volitvah 24. septembra.
Ker pa so Nemci že od druge svetovne vojne zgodovinsko previdni glede uporabe vojaške sile, lahko Schulzevo sporočilo odmeva med osrednjimi volivci SPD.
Po 12 letih na položaju je Merklova postala vse bolj samozavestna na svetovnem prizorišču. Prizadevala si je, da bi Nemčija postala bolj vojaško neodvisna, delno kot odgovor na Trumpovo namigovanje, da bi lahko opustil zaveznice v Natu, če ne bodo več namenile za obrambo.
V začetku tega leta je Merklova dejala, da so časi, ko se je Nemčija lahko zanesla na druge, da jo bodo branili, "do neke mere v preteklosti".
