by Izdelovalci krilSeptember 4, 2021
Angele mora vojna zmesti.
Obe strani molijo za zaščito,
pa se vedno kdo poškoduje.
Nekdo umre.
Nekdo tako globoko joče
izgubijo vodno stanje.
Angele mora vojna zmesti.
Komu lahko pomagajo?
Koga lahko pojasnijo?
Čigavo usmiljenje izkazujejo neusmiljenim?
Ni mogoče slišati skromnega krika.
Nobene nerjaveče bolečine ni mogoče čutiti.
Angelom je vse jasno
razen v vojni.
Ko sem se prebudil v to resnico,
to je bilo iz sanj, ki sem jih imel sinoči.
Videl sem dva angela, ki sta se pogovarjala na polju
duhov otrok, ki se dvigajo kot srebrni dim.
Angeli so se borili med seboj
o tem, katera stran je imela prav,
in kar je bilo narobe.
Kdo je začel konflikt?
Nenadoma so se angeli umirili
kot zastalo nihalo,
in so izgubili sočutje
na naraščajoči dim
duš, ki so nosile vodni žig vojne.
Obrnili so se proti meni s temi očmi
iz Božje knjižnice,
in vsi koščki so padli
vzgojeni soglasno,
prepleteni kot dih
plamenov v sveti peči.
Nič v vojni ne pride do uničenja,
ampak iluzija ločenosti.
To sem slišal tako jasno, da sem lahko le
zapišite kot ponarejen podpis.
Spomnim se sočutja,
gorsko, proporcionalno za vesolje.
Mislim, da se me še vedno drži drobna pika,
kot lepe niti
iz pajkove mreže.
In zdaj, ko pomislim na vojno,
Te teme preletim po vsem vesolju,
v upanju, da se bodo držali drugih tako kot mene.
Pletenje angelov in živali
do nitaste milosti sočutja.
Retikulum našega nebesnega doma.
