Ali so vojaški pripadniki najprimernejši mirovniki?

Ed Horgan, World BEYOND WarFebruar 4, 2021

Ko pomislimo na vojaške vrste, večinoma pomislimo na vojno. Dejstvo, da se tudi vojaške vojske skoraj izključno uporabljajo kot mirovniki, bi si morali vzeti čas za dvom.

Izraz ohranjanje miru v širšem pomenu vključuje vse ljudi, ki si prizadevajo za spodbujanje miru in nasprotovanje vojnam in nasilju. Sem spadajo pacifisti in tisti, ki sledijo zgodnjim krščanskim idealom, četudi je preveč krščanskih voditeljev in privržencev v nadaljevanju opravičevalo nasilje in neupravičene vojne v okviru teorije pravične vojne. Prav tako sodobni voditelji in države, vključno z voditelji Evropske unije, uporabljajo lažne humanitarne intervencije, da opravičujejo svoje neupravičene vojne.

Ker sem bil več kot 20 let aktiven vojaški častnik, nato pa že več kot 20 let mirovni aktivist, me običajno obravnavajo kot vojskovalca, ki se je obrnil k mirovnikom. To je v najboljšem primeru le delno res. Od leta 1963 do 1986 sem služil vojaško službo v obrambnih silah resnično nevtralne države (Irska) in vključeval pomembno službo kot vojaški mirovnik Združenih narodov. Pridružil sem se irskim obrambnim silam v času, ko je bilo v preteklih nekaj letih v mirovni misiji ONUC v Kongu pobitih 26 irskih mirovnikov. Moji razlogi za vstop v vojsko so vključevali altruistični razlog za pomoč pri ustvarjanju mednarodnega miru, kar je glavni namen Združenih narodov. Zdelo se mi je, da je to dovolj pomembno, da sem večkrat tvegal svoje življenje, ne samo kot vojaški mirovnik ZN, ampak tudi kot civilni nadzornik mednarodnih volitev v mnogih državah, ki so doživele resne konflikte.

V tistih zgodnjih letih mirovnih operacij ZN so OZN, zlasti pod redkim redkim dobrim generalnim sekretarjem Dagom Hammarskjoldom, poskušali igrati zelo resnično nevtralno vlogo v širših interesih človeštva. Na žalost Hammarskjolda se je to spopadlo s tako imenovanimi nacionalnimi interesi več najmočnejših držav, vključno s številnimi stalnimi članicami Varnostnega sveta OZN, in verjetno je privedlo do njegovega atentata leta 1961, ko je poskušal doseči mir v Kongu. V prvih desetletjih mirovnih operacij ZN je bila običajna dobra praksa, da so mirovne vojake zagotavljale nevtralne ali neuvrščene države. Stalne članice Varnostnega sveta OZN ali članice Nata ali Varšavskega pakta so bile navadno izključene kot operativni mirovniki, vendar jim je bilo dovoljeno zagotoviti logistično podporo. Iz teh razlogov so OZN Irsko pogosto prosili, naj priskrbi vojaške enote za ohranjanje miru, in to neprekinjeno od leta 1958. Ta zahtevna dolžnost je pomenila velik strošek. Oseminosemdeset irskih vojakov je umrlo na mirovnih nalogah, kar je zelo majhna stopnja žrtev za zelo majhno vojsko. Poznal sem več od teh 88 irskih vojakov.

Ključno vprašanje, ki sem ga moral obravnavati v tem prispevku, je: Ali so vojaški najprimernejši mirovniki?

Neposrednega odgovora ni ali ni. Pristno ohranjanje miru je zelo pomemben in zelo zapleten proces. Voditi nasilno vojno je dejansko lažje, še posebej, če imate na svoji strani izjemno moč. Vedno je lažje zlomiti stvari, kot pa jih popraviti, potem ko so se zlomile. Mir je kot občutljivo kristalno steklo, če ga razbijete, ga je zelo težko popraviti in življenja, ki ste ga uničili, nikoli ne bo mogoče popraviti ali obnoviti. Ta zadnja točka je deležna veliko premalo pozornosti. Mirotvorci so pogosto nameščeni v varovalnih pasovih med vojskujočimi se vojskami in običajno ne uporabljajo smrtonosne sile in se zanašajo na dialog, potrpežljivost, pogajanja, vztrajnost in veliko zdrave pameti. Ostati na svojem mestu je lahko izziv in ne odzivati ​​se s silo. Bombe in krogle letijo v vašo smer, toda to je del tega, kar počnejo mirovniki, kar zahteva posebno vrsto moralnega poguma in posebnega usposabljanja. Glavne vojske, ki so navajene na vojne, niso dobre mirovnice in se nagibajo k vojni, ko bi morale sklepati mir, ker so za to opremljene in usposobljene. Od konca hladne vojne so ZDA, njihov Nato in drugi zavezniki uporabljali lažne tako imenovane humanitarne misije ali misije za uveljavljanje miru, da bi vodili agresivne vojne in strmoglavili vlade suverenih članic Združenih narodov, ki so hudo kršile OZN. Listina. Primeri tega so vojna Nata proti Srbiji leta 1999, invazija in strmoglavljenje afganistanske vlade leta 2001, invazija in strmoglavljenje iraške vlade leta 2003, namerna zloraba območja prepovedi letenja v Libiji leta 2001 strmoglavljenje vlade Libije in stalni poskusi strmoglavljenja vlade Sirije. Ko pa je bilo resnično resnično potrebno ohranjanje miru in izvrševanje miru, na primer za preprečevanje in zaustavitev genocida v Kambodži in Ruandi, so te iste močne države križale, številne stalne članice Varnostnega sveta OZN pa so celo aktivno podpirale tiste, ki so bili storil genocid.

Civilnim ljudem je na voljo tudi prostor za ohranjanje miru in pomoč pri stabilizaciji držav po izhodu iz nasilnih konfliktov, vendar je treba takšne civilne mirovne in demokratizacijske misije skrbno organizirati in urediti, prav tako pa je ključnega pomena, da je treba tudi vojaške mirovne akcije in urejeno. Civilni in vojaški mirovniki so resno zlorabljali primere, ko je tak nadzor neustrezen.

Ko se je vojna leta 1995 končala v Bosni, so državo skoraj prevladale nevladne organizacije, ki so hitele neustrezno pripravljene in v nekaterih primerih naredile več škode kot koristi. Konfliktne in pokonfliktne situacije so nevarna mesta, zlasti za lokalno prebivalstvo, pa tudi za neznance, ki prihajajo nepripravljeni. Dobro opremljeni in dobro usposobljeni vojaški mirovniki so v zgodnjih fazah pogosto bistveni, lahko pa jim koristi tudi dodatek dobro usposobljenih civilistov, pod pogojem, da so civilisti vključeni v strukturiran celostni postopek okrevanja. Organizacije, kot so UNV (Program Združenih narodov za prostovoljstvo), OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) in Carter Center s sedežem v ZDA, v takšnih situacijah opravijo nekaj odličnega dela in z vsakim sem sodeloval kot civilist. Evropska unija zagotavlja tudi mirovne misije in misije za spremljanje volitev, toda iz mojih izkušenj in raziskav je pri številnih takih misijah Evropske unije prišlo do resnih težav, zlasti v afriških državah, kjer imajo prednost gospodarski interesi Evropske unije in njenih najmočnejših držav. zaradi resničnih interesov ljudi v teh državah, katerih konflikte naj bi EU reševala. Evropsko izkoriščanje afriških virov, kar pomeni očiten neokolonializem, ima prednost pred ohranjanjem miru in zaščito človekovih pravic. Francija je najhujša kršiteljica, a ne edina.

Vprašanje uravnoteženosti spolov je po mojem mnenju ključnega pomena v mirovnih misijah. Večina sodobnih vojsk resnično skrbi za uravnoteženost spolov, toda v resnici je, ko gre za aktivne vojaške operacije, le malo žensk ponavadi služi v bojnih vlogah in je spolna zloraba vojakinj pomemben problem. Tako kot se neuravnoteženi motor ali stroj sčasoma resno poškodujeta, se tudi neuravnotežene družbene organizacije, kot so pretežno moške, ne samo poškodujejo, ampak tudi povzročijo resno škodo v družbah, v katerih delujejo. Na Irskem na svoje stroške vemo škodo, ki jo je povzročila naša neupravičeno patriarhalna katoliška duhovščina in moška prevladujoča irska družba od ustanovitve naše države in še pred neodvisnostjo. Uravnotežena moška / ženska mirovna organizacija ima veliko večjo verjetnost, da bo ustvarila pristen mir in veliko manj verjetno, da bo zlorabila ranljive ljudi, ki naj bi jih ščitila. Ena od težav sodobnih vojaških mirovnih operacij je, da številne vpletene vojaške enote običajno prihajajo iz razmeroma revnih držav in so skoraj izključno moškega spola, kar je privedlo do resnih resnih primerov spolnih zlorab mirovnih sil. Vendar pa so bili tudi resni primeri takšnih zlorab s strani francoske in drugih zahodnih vojsk, vključno z ameriškimi vojaki v Iraku in Afganistanu, za katere so nam povedali, da naj bi afganistanskemu in iraškemu ljudstvu prinesli mir, demokracijo in svobodo. Ohranjanje miru ni samo stvar pogajanj o miru z nasprotnimi vojaškimi silami. V sodobni vojni so civilne skupnosti zaradi konfliktov pogosto veliko bolj prizadete kot nasprotne vojaške sile. Empatija in resnična podpora civilnemu prebivalstvu je ključni element ohranjanja miru, ki ga prepogosto prezremo.

V resničnem svetu je določen del človeštva, ki ga poganja pohlep in drugi dejavniki, nagnjen k uporabi in zlorabi nasilja. To je zahtevalo potrebo po pravni državi, da bi zaščitila veliko večino človeške družbe pred nasiljem, policijske sile pa so potrebne za uporabo in uveljavljanje pravne države v naših krajih in na podeželju. Irska ima v glavnem neoborožene policijske sile z dobrimi viri, vendar je tudi ta podprta z oboroženo posebno vejo, ker imajo zločinci in nezakonite paravojaške skupine dostop do sofisticiranega orožja. Poleg tega ima policija (Gardai) na Irskem tudi podporo irskih obrambnih sil, če je potrebno, vendar je uporaba vojaških sil na Irskem vedno na voljo policiji in pod nadzorom policije, razen v primeru resnih državnih izrednih razmer. Občasno policijske sile, tudi na Irskem, zlorabljajo svoja pooblastila, vključno s pooblastili za uporabo smrtonosne sile.

Na makro ali mednarodni ravni človeška narava in vedenje ljudi in držav sledijo zelo podobnim vzorcem vedenja ali neprimernega vedenja. Moč kvari in absolutna moč popolnoma kvari. Žal še ni nobene učinkovite globalne ravni upravljanja ali policijskega ravnanja, ki bi presegala anarhični mednarodni sistem nacionalnih držav. Mnogi menijo, da so OZN tak sistem globalnega upravljanja in kot bi Shakespeare rekel, "oh, če bi bili tako preprosti". Tisti, ki so pripravili listino OZN, so bili med drugo svetovno vojno predvsem voditelji ZDA in Britanije, v manjši meri pa so bili Sovjetska zveza kot Francija in Kitajska še vedno pod okupacijo. Namig o resničnosti ZN je v prvi vrstici Listine OZN. "Mi, narodi Združenih narodov ..." Beseda narodi je dvojna množina (ljudje so množina osebe, ljudje pa množina ljudi), zato se ljudje ne sklicujemo na vas ali jaz kot posameznike, temveč na tiste, skupine ljudi, ki sestavljajo nacionalne države, ki so članice Združenih narodov. Mi ljudje, vi in ​​jaz kot posamezniki, v ZN skorajda nismo avtoritativne vloge. Vse države članice so v Generalni skupščini OZN obravnavane kot enakovredne in to kaže na izvolitev Irske v Varnostni svet OZN kot majhne države že četrtič po šestdesetih letih. Vendar je sistem upravljanja v OZN, zlasti na ravni Varnostnega sveta, bolj podoben sistemu Sovjetske zveze kot pa povsem demokratičnemu sistemu. Varnostni svet OZN, zlasti pet stalnih članic Varnostnega sveta OZN, se nad ZN zatiha. Da bi stvari še poslabšale, so si pripravljavci Ustanovne listine ZN na podlagi veta nad vsemi pomembnimi odločitvami OZN, zlasti glede na glavni cilj ZN, ki je določen, dali sistem dvojnega zaklepanja ali celo petkratni sistem zaklepanja. v Ustanovni listini Združenih narodov člen 2: Namen Združenih narodov je: 1960. Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, v ta namen pa itd.…

Moč veta vsebuje člen 27.3. „Odločitve Varnostnega sveta o vseh drugih zadevah sprejema pritrdilno glasovanje devetih članov, vključno s soglasnimi glasovi stalnih članic;“. To nedolžno zveneče besedilo daje vsaki od petih stalnih članic, Kitajske, ZDA, Rusije, Britanije in Francije absolutno negativno moč, da prepreči kakršno koli pomembno odločitev OZN, za katero meni, da morda ni v njihovih nacionalnih interesih, ne glede na večje interese človeštva . Varnostnemu svetu OZN tudi preprečuje, da bi izrekel kakršne koli sankcije kateri koli od teh petih držav, ne glede na resne zločine proti človeštvu ali vojne zločine, ki bi jih lahko storila katera koli od teh petih držav. Ta pravica veta dejansko postavlja teh pet držav nad in nad pravila mednarodnega prava. Mehiški delegat v postopku, ki je leta 1945 ustvaril Ustanovno listino OZN, je to opisal kot: "Miši bi bili disciplinirani in medtem ko bodo levi na prostosti". Irska je ena izmed miši v OZN, toda tudi Indija je največja resnična demokracija na svetu, medtem ko imata Velika Britanija in Francija, ki imata manj kot 1% svetovnega prebivalstva, veliko več moči v OZN, Indija z več kot 17% svetovnega prebivalstva.

Tam so moči Sovjetski zvezi, ZDA, Veliki Britaniji in Franciji omogočile, da so v času hladne vojne resno zlorabljale Ustanovno listino ZN, tako da so vodile posredniške vojne v Afriki in Latinski Ameriki ter usmerjale agresivne vojne na Indokitajskem in v Afganistanu. Omeniti velja, da z izjemo okupacije Tibeta Kitajska nikoli ni vodila zunanjih agresivnih vojn proti drugim državam.

Pogodba Združenih narodov o prepovedi jedrskega orožja, ki je bila ratificirana in je začela veljati 22. januarja 2021, je bila po vsem svetu dobrodošla.[1]  Resničnost pa je, da ta pogodba verjetno ne bo vplivala na nobeno od petih stalnih članic Varnostnega sveta OZN, ker bo vsaka od njih sprejela veto na vsak poskus okrnitve jedrskega orožja ali omejevanja uporabe jedrskega orožja, če bo verjetno se bodo odločili za uporabo jedrskega orožja. V resnici pa jedrsko orožje dnevno posredno uporablja vsaka od devetih držav, za katere vemo, da imajo jedrsko orožje, da ogrožajo in terorizirajo preostali svet. Te jedrske sile trdijo, da ta strategija MAD vzajemno zagotovljenega uničenja ohranja mednarodni mir!

S propadom Sovjetske zveze in koncem tako imenovane hladne vojne bi bilo treba mednarodni mir obnoviti in Nato razpustiti po razpadu Varšavskega pakta. Zgodilo se je ravno nasprotno. Nato je še naprej deloval in se širil, tako da je vključeval skoraj vso vzhodno Evropo vse do meja Rusije in vodil agresivne vojne, vključno s strmoglavljenjem suverenih vlad več držav članic OZN, kar je hudo kršilo Ustanovno listino OZN in lastno listino.

Kakšen vpliv ima vse to na ohranjanje miru in kdo bi to moral početi?

Nato, ki so ga vodile in vodile ZDA, je dejansko uzurpiral ali ob strani postavil glavno vlogo ZN pri ustvarjanju mednarodnega miru. To morda ne bi bila slaba ideja, če bi Nato in ZDA dejansko prevzeli in izvajali resnično vlogo OZN pri ohranjanju mednarodnega miru.

Naredili so ravno nasprotno, pod krinko tako imenovanih humanitarnih intervencij in kasneje pod dodatno krinko nove politike ZN, znane kot R2P Odgovornost za zaščito.[2] V začetku devetdesetih let so ZDA neustrezno posredovale v Somaliji in nato naglo opustile to misijo, od takrat pa je Somalija ostala kot propadla država in niso posredovale, da bi preprečile ali ustavile genocid v Ruandi. ZDA in Nato sta prepozno posredovali v Bosni in tam nista ustrezno podprli misije UN UNPROFOR, kar kaže na to, da je bil njihov resnični cilj razpad nekdanje Jugoslavije. Od leta 1990 se je zdelo, da so cilji in ukrepi ZDA in Nata postali bolj očitni in očitnejša kršitev Ustanovne listine OZN.

To so ogromni problemi, ki jih ni težko rešiti. Tisti, ki podpirajo obstoječi mednarodni sistem in sem spada verjetno večina politoloških akademikov, nam pravijo, da je to realizem in da smo tisti, ki nasprotujemo temu anarhičnemu mednarodnemu sistemu, le utopični idealisti. Takšni argumenti bi bili lahko trajni pred drugo svetovno vojno, pred prvo agresivno uporabo jedrskega orožja. Zdaj se človeštvo in celoten ekosistem na planetu Zemlja sooča z morebitnim izumrtjem zaradi izpod nadzora militarizma, ki ga vodijo predvsem ZDA. Ne pozabimo pa, da so se tri druge jedrske sile, Kitajska, Indija in Pakistan, tudi v zadnjem času močno spopadale zaradi mejnih vprašanj, kar bi lahko zlahka privedlo do regionalnih jedrskih vojn.

Ohranjanje miru in ohranjanje mednarodnega miru nikoli ni bilo tako nujno, kot je trenutno. Bistvenega pomena je, da mora človeštvo uporabiti vse razpoložljive vire za ustvarjanje trajnega miru, civilisti pa morajo igrati pomembno vlogo v tem mirovnem procesu, sicer bodo civilisti tega planeta plačali strašno ceno.

Kar zadeva alternative vojaškim mirovnikom, bi bilo verjetno bolj primerno uporabiti veliko strožji nadzor nad tem, katere vrste vojaških sil se uporabljajo za ohranjanje miru, in veliko strožje predpise, ki urejajo mirovne operacije in mirovne operacije. Te je treba kombinirati z dodajanjem več civilistov v mirovne namene, namesto da bi vojaške mirovnike nadomeščali s civilnimi mirovniki.

Pomembno vprašanje, ki ga moramo zastaviti in na katero moram odgovoriti, kar naredim v doktoratu, končanem leta 2008, je, ali je bilo ohranjanje miru uspešno. Moji zelo nejevoljni zaključki so bili in še vedno so, da so z nekaj izjemami ohranjanje miru Združenih narodov in delovanje OZN pri doseganju svoje glavne vloge pri ohranjanju mednarodnega miru resni neuspehi, ker OZN ni smel uspeti. Izvod moje diplomske naloge je dostopen na tej spodnji povezavi. [3]

Številne civilne organizacije so že dejavne pri ustvarjanju in ohranjanju miru.

Ti vključujejo:

1. Prostovoljci Združenih narodov unv.org. To je hčerinska organizacija v OZN, ki v številnih državah zagotavlja civilnim prostovoljcem najrazličnejše naloge mirovnega in razvojnega tipa.
2. Nenasilna mirovna sila - https://www.nonviolentpeaceforce.org/ - Naše poslanstvo - Nenasilna mirovna sila (NP) je globalna agencija za civilno zaščito (NVO), ki temelji na humanitarnem in mednarodnem pravu človekovih pravic. Naše poslanstvo je zaščititi civiliste v nasilnih konfliktih z neoboroženimi strategijami, graditi mir vzporedno z lokalnimi skupnostmi in zagovarjati širše sprejemanje teh pristopov za zaščito človeških življenj in dostojanstva. NP predvideva svetovno kulturo miru, v kateri se konflikti znotraj skupnosti in držav obvladujejo na nenasilen način. Vodijo nas načela nenasilja, nepristranskosti, prvenstva lokalnih akterjev in civilno-civilnih ukrepov.
3. Frontline Defenders: https://www.frontlinedefenders.org/ - Front Line Defenders je bil ustanovljen v Dublinu leta 2001 s posebnim ciljem zaščititi ogrožene zagovornike človekovih pravic (HRD), ljudi, ki nenasilno delajo za katero koli ali vse pravice, zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah (UDHR) ). Front Line Defenders obravnava potrebe po zaščiti, ki so jih ugotovili sami. - Naloga Front Line Defenders je zaščititi in podpirati zagovornike človekovih pravic, ki so ogroženi zaradi njihovega dela na področju človekovih pravic.
4. CEDAW Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je mednarodna pogodba, ki jo je leta 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Opisan kot mednarodni zakon o pravicah žensk, je bil ustanovljen 3. septembra 1981, ratificiralo pa ga je 189 držav. Takšne mednarodne konvencije so ključnega pomena za zaščito civilistov, zlasti žensk in otrok.
5. Mednarodna prostovoljna služba VSI https://www.vsi.ie/experience/volunteerstories/meast/longterm-volunteering-in-palestine/
6. VSO International vsointernational.org - Naš namen je s prostovoljstvom ustvariti trajne spremembe. Spremembe ne prinašamo s pošiljanjem pomoči, temveč s pomočjo prostovoljcev in partnerjev, da bi opolnomočili ljudi, ki živijo v nekaterih najrevnejših in najbolj spregledanih regijah sveta.
7. Ljubite prostovoljce https://www.lovevolunteers.org/destinations/volunteer-palestine
8. Mednarodne organizacije, ki sodelujejo pri spremljanju volitev v pokonfliktnih situacijah:

• Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) osce.org zagotavljal misije za spremljanje volitev predvsem za države vzhodne Evrope in države, ki so bile prej povezane s Sovjetsko zvezo. OVSE zagotavlja tudi mirovno osebje v nekaterih od teh držav, kot sta Ukrajina in Armenija / Azerbajdžan
• Evropska unija: EU zagotavlja misije za spremljanje volitev v delih sveta, ki jih OVSE ne pokriva, vključno z Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko.
• Carter Center cartercenter.org

Zgoraj je le nekaj mnogih organizacij, v katerih lahko civilisti igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju miru.

Sklepi:

Vloga mirovnih gibanj znotraj držav je pomembna, vendar jo je treba razširiti, da se ustvari veliko močnejše globalno mirovno gibanje z mreženjem in sodelovanjem med številnimi mirovnimi organizacijami, ki že obstajajo. Organizacije všeč World Beyond War lahko igra zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nasilja in preprečevanju vojn, ki se odvijajo v prvi vrsti. Tako kot v primeru naših zdravstvenih služb, kjer je preprečevanje bolezni in epidemij veliko bolj učinkovito kot poskušanje zdraviti te bolezni po njihovem uveljavitvi, je tudi preprečevanje vojn velikokrat bolj učinkovito kot poskušanje ustaviti vojne, ko se le-te pojavijo. Ohranjanje miru je nujna uporaba prve pomoči, lepljenje mavčne raztopine na vojnih ranah. Uveljavljanje miru je enakovredno uporabi triaže pri epidemijah nasilnih vojn, ki bi jih bilo treba najprej preprečiti.

Nujno je, da se sredstva, ki so človeštvu na voljo prednostno, dodelijo za preprečevanje vojn, sklepanje miru, zaščito in obnovo našega življenjskega okolja, ne pa za militarizem in vojskovanje.

To je eden pomembnih ključev za uspešno ustvarjanje mednarodnega ali svetovnega miru.

Ocene za svetovne vojaške izdatke za leto 2019, ki jih je izračunal SIPRI, STOCKHOLM INTERNATIONAL STEADHALL RESEARCH INSTITUTE, znašajo 1,914 milijard dolarjev. Vendar številna področja vojaških izdatkov niso vključena v te številke SIPRI, zato je verjetneje, da bo dejanski skupni znesek presegel 3,000 milijard dolarjev.

Za primerjavo, skupni prihodek ZN za leto 2017 je znašal le 53.2 milijarde ameriških dolarjev, kar se je medtem v resnici celo zmanjšalo.

To kaže, da človeštvo za vojaške izdatke zapravi več kot 50-krat več kot za vse dejavnosti Združenih narodov. Ti vojaški izdatki ne vključujejo stroškov vojn, kot so finančni stroški, infrastrukturna škoda, okoljska škoda in izguba človeških življenj. [4]

Izziv za preživetje človeštva je, da človeštvo, kar vključuje tudi vas in mene, spremeni te razsežnosti porabe in porabi veliko manj za militarizem in vojne ter veliko več za ustvarjanje in vzdrževanje miru, zaščito in obnovo globalnega okolja, ter o vprašanjih zdravja ljudi, izobraževanja in zlasti resnične pravičnosti.

Globalna pravičnost mora vključevati sistem svetovne sodne prakse, odgovornosti in odškodnin držav, ki so zagrešile agresivne vojne. Mnogo ne bo imunitete pred odgovornostjo in pravičnostjo ter nekaznovanosti za vojne zločine, kar je zahtevalo takojšnjo odstranitev veta v Varnostnem svetu OZN.

[1] https://www.un.org/disarmament/wmd/nuclear/tpnw/

[2] https://www.un.org/en/preventgenocide/rwanda/assets/pdf/Backgrounder%20R2P%202014.pdf

[3] https://www.pana.ie/download/Thesis-Edward_Horgan%20-United_Nations_Reform.pdf

[4] https://transnational.live/2021/01/16/tff-statement-convert-military-expenditures-to-global-problem-solving/